23. NEDELJA MED LETOM, 5. september 2021

OZNANILA

  • Prvi polni teden v septembru tudi v župniji začenjamo z vsemi dejavnostmi, primernimi za ta čas. Tako bo v torek s sv. mašo začetek prve seje ŽPS v novem pastoralnem letu. Ker bomo imeli čez 3 tedne izbor novih članov ŽPS, je dobro, da pripravimo ta dogodek in poživimo župnijsko življenje.
  • V sredo je praznik Marijinega rojstva – mali šmaren. Sv. maša bo zvečer ob 19. uri. Ob 18. uri pa se otroci dobijo pred cerkvijo, kjer bo priprava na praznično bogoslužje in uvod v katehetsko leto. Otroci ta dan dobijo liturgične zvezke in potrdila o sodelovanju v minulem letu, ki bodo za veroučna spričevala.
  • V četrtek, petek in soboto bo čas za vpis otrok k verouku. Vsi podatki in urnik kateheze so v zadnjem Krmarju in na spletni strani. Tam so tudi prijavnice za verouk. Nekaj jih je tudi v preddverju, pred kioskom.
  • V četrtek se ob 20. uri začne ciklus srečanj za Biblično skupino.
  • V petek je po sv. maši sestanek župnijske Karitas, med drugim tudi za pripravo na srečanje bolnih in starejših, ki bo čez 14 dni, v nedeljo, 19. septembra.
  • Danes teden bo katehetska nedelja. Otroci, ki želijo sodelovati v skupini Mlad oznanjam rad, se dobijo že ob 9. uri, da se pripravijo na sodelovanje. Ostali pa prinesejo ali šolske torbe, ali glasbilo ali športni rekvizit, da za vse dejavnosti naših otrok prosimo za blagoslov.

DUHOVNA SPODBUDA papeža Frančiška

Evangelij današnje nedelje (prim. 7,31-37) prinaša dogodek čudežnega ozdravljenja gluhonemega, ki ga je storil Jezus. Prinesli so mu gluhonemega in ga prosili, da bi nanj položil roko. On pa nasprotno napravi nad njim dve različni gesti. Najprej ga je odvedel vstran, daleč od množice. Ob tej priložnosti, kakor tudi ob drugih, Jezus deluje z obzirnostjo. Ne želi vzbujati zanimanja ljudi, ne išče popularnosti ali uspeh, ampak želi samo delati dobro ljudem. S to držo nas uči, da je potrebno delati dobro brez trušča in brez razkazovanja, brez trobljenja naokoli. Potrebno je to storiti v tišini.

Ko je bil na samem z njim, je Jezus položil gluhonememu v ušesa prste in se s slino dotaknil jezika. Ta gesta nakazuje učlovečenje. Božji Sin je človek, ki je popolnoma vključen v človeško resničnost, zato lahko tudi razume neprijetno stanje drugega človeka in posreduje z gesto, v katero je vključena vsa njegova človeškost. Isto časno pa želi Jezus dati razumeti, da se je čudež zgodil zaradi njegove povezanosti z Očetom. Zaradi tega se je ozrl proti nebu. Potem je zavzdihnil in izrekel odločilno besedo: »Efatá!« to je »Odpri se!«. In mož je bil takoj ozdravljen. Odprla so se mu ušesa in razvezal se mu je jezik. Ozdravljenje je bilo zanj »odprtost« k drugim in v svet.

Ta evangeljska pripoved poudarja potrebo po dvojnem ozdravljenju. Najprej ozdravitev bolezni in fizičnega trpljenja, da je telo ponovno zdravo, čeprav ta namen ni nikoli tu na zemlji v polnosti dosegljiv, navkljub prizadevanjem znanosti in medicine. Je pa tudi drugo ozdravljenje, ki je morda še težje in to je ozdravitev od strahu, našega strahu, ki nas žene, da odrinemo na rob bolnika, trpečega, prizadetega. Več načinov potiskanja na rob je, tudi preko lažnega usmiljenja ali odstranitve problema, pri tem pa se ostane gluh in nem pred bolečinami oseb, ki so bolne, so v stiskah ali v težavah. Pogosto bolnik ali trpeči postaneta problem, čeprav bi morala biti spodbuda, da pokažemo vnemo in solidarnost družbe do najslabotnejših.

Jezus nam je razkril skrivnost čudeža, ki ga lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo protagonisti »Efatá!«, torej tiste besede »Odpri se«, s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnim bratom in sestram ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej naše najgloblje jedro osebe, ki ga je prišel Jezus »odpreti«, ga osvoboditi, da bi postalo sposobno v polnosti živeti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem, lahko prisluhnil Božjemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu in bi se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v geste velikodušnosti in podaritve samega sebe.

Naj nam Marija, ki se je popolnoma »odprla« Gospodovi ljubezni, izprosi, da bomo vsak dan v veri okušali čudež »Efatá!« in bi živeli v občestvu z Bogom ter z brati in sestrami.