Spodnja Draga
Cerkev v vasi Spodnja Draga leži na griču, okrog pa je precej raztresena vasica. V zgodovinskih virih zabeleženi podatki o cerkvi segajo v leto 1318. V 17. stoletju so morali obok v njej utrditi z zidanimi oporniki, leta 1929 so zidarsko prenovili ter prebarvali zunanjščino in notranjščino, prenovili pa so tudi opravo, zlasti glavni oltar iz sredine 17. stoletja. Nato so leta 1959 obnovili in deloma spremenili streho zvonika, ki ima sedaj podobo štiristrane piramide. V vseh stenah prezbiterija so pravokotna okna.
Glavni oltar je posvečen sv. Tomažu in je narejen iz lesa. V središču je kip nejevernega Tomaža s Kristusom, levo od njega je podoba sv. Pavla in desno sv. Matija. Višje v oltarju je Mati Božja, desno od nje sv. Florijan in levo sv. Rok.
Cerkvica še posebej pritegne poglede zvečer, saj je lepo osvetljena in vidna tudi z avtoceste. Ob pogledu nanjo Ivančani vemo, da smo skoraj doma. Žegnanje imamo prvo nedeljo v juliju.
Malo Črnelo
Južno od Ivančne Gorice, na gričku sredi vasi Malo Črnelo, stoji cerkvica sv. Marjete, ki je podružnica ivanške župnije. Poznavalci zgodovine menijo, da je stara okrog 750 let. Romanska okna pričajo, da je bila sezidana kmalu po prihodu belih menihov v naše kraje. Večkrat v zgodovini so jo prezidavali in popravljali. Podrobnejša zgodovina naše cerkve je skrivnostna. Malo vemo o njej, nihče ni pisal kronike, da bi jo danes lahko z užitkom prebirali. Je pa cerkev bogat spomin na naše prednike, gre za našo sakralno in kulturno dediščino, zato moramo še naprej skrbeti zanjo. Pred leti smo jo s pomočjo župnika Jožeta Kastelica temeljito obnovili. Radi imamo to našo cerkvico, saj bdi kot bela svetinja nad vso našo sosesko.
Cerkev je obdana z nizkim obzidjem. Ladja je pravokotna, odprta lopa stoji na dveh zidanih stolpih v fasadni steni. Na južni steni, ki je bila večkrat prezidana, lahko opazimo fresko sv. Krištofa. Znotraj cerkve je lesen pevski kor in križno obokana zakristija. V glavnem oltarju je lesen kip sv. Marjete iz 18. stoletja, ki so jo naši predniki častili kot mogočno priprošnjico v skupini »štirinajst pomočnikov v sili«. Tudi danes nam gotovo še pomaga v stiskah, le priporočiti se ji je treba. Oltar krasijo še sv. Apolonija, sv. Lucija, sv. Jožef, sv. Andrej in sv. Filip. Stranski oltar iz 18. stoletja krasi sv. Barbara, ob njej stojita sv. Peter in Pavel, nad njo pa bdi sv. Trojica. Žegnanje imamo drugo nedeljo v juliju.
