2. avgust 2020
OZNANILA
- V tem tednu v torek god sv. Janeza Vianneya, zavetnika vseh duhovnikov, v četrtek
je praznik Jezusove spremenitve na gori in v soboto god sv. Dominika,
ustanovitelja dominikancev. Danes teden bo 19. nedelja med letom. - V
torek bo pogreb Jožeta Kastelica z Ljubljanske ceste. Svojci želijo pogrebno
slovo na pokopališču v družinskem krogu, dobrodošli pa ste pri pogrebni sv.
maši zadušnici, ki bo ob 16. uri. - V nedeljo, 9. avgusta bo ob 10. uri sv. maša za Milana Zorca ter starše in brate Dremelj.
- Splošni
molitveni namen papeža Frančiška za avgust: MORSKI SVET
Molímo za vse, ki delajo in se
preživljajo z morjem, vključno z mornarji, ribiči in njihovimi družinami.
Več kot devetdeset odstotkov svetovne trgovine poteka po vodi/morju. Odvisnost naše družbe od pomorske industrije je neizpodbitna. Brez mornarjev bi se svetovna ekonomija zaustavila in brez ribičev bi mnogi deli sveta trpeli zaradi lakote. Izrazimo svoje spoštovanje do mornarjev in ribičev, od katerih so mnogi zaradi dela dalj časa daleč od svoje domovine in družine tudi z molitvijo zanje.
DUHOVNA SPODBUDA
Mt 14,13–21
Tisti čas je Jezus slišal za smrt
Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. (Mt 14,13)
Jezus je slišal za umor Janeza Krstnika. Umaknil se je v
samoten kraj. Hotel je premisliti, kaj to pomeni. Hotel je meditirati o
Janezovem liku. Kaj mu ima povedati ta mož? Saj ga je vendar krstil. Jezus se
je navzel njegove duhovnosti, četudi se je v svojih lastnih pridigah jasno
odmaknil od njega: ne stroge besede o pokori, ampak najprej veselo oznanilo, da
se je približalo Božje kraljestvo. Jezus se je umaknil, da bi razmislil tudi o
svojem lastnem poslanstvu. Kaj hoče Bog od mene? Kako naj srečujem ljudi? V
kateri govorici naj jim spregovorim o Bogu? Jezus potrebuje tišino, da bi
njegove besede resnično prihajale od Boga in ne bi postale le pozunanjeno
govoričenje.
Jezus potrebuje samoto. Mislimo si, da naj bi bil vendar nenehno povezan z Bogom. Toda očitno je bilo tudi zanj pomembno, da se je umaknil iz vrveža vsakdanjika, da ne bi izgubil svoje povezanosti z Bogom in ga ne bi začela določati pričakovanja ljudi, ampak da bi ostal zvest svojim najglobljim temeljem. Če že Jezus potrebuje samoto, da bi v tišini prisluhnil Bogu, koliko nujneje jo potrebujemo mi sami. Nenehno smo namreč v nevarnosti, da bi nas določala pričakovanja in želje drugih ljudi, ali pa da bi preprosto dovolili, da bi nas gnale naše lastne potrebe. V osamljenosti pa srečamo svojo lastno resničnost. V takšnih okoliščinah v nas vzniknejo vse mogoče misli in občutki. Osamljenost pa je tudi kraj, kjer lahko te misli in občutke prečistimo, kjer lahko spoznamo, kaj je primerno našemu najbolj notranjemu bistvu. V tišini samote spoznamo, kako naj bi nadaljevali svojo pot, kako bi lahko.
Po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti