1. POSTNA NEDELJA, 9. marec 2025

OZNANILA

1. POSTNA NEDELJA (C): Lk 4,1-13; 5 Mz 26,4-10; Ps 91; Rim 10,8-13

“Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal.” (Lk 4,1-2)

MARJAN TURNŠEK

Glagol skušati v originalu evangeljskega odlomka pomeni pravzaprav »razkriti, pokazati se«, razkriti, kar je znotraj. Življenje samo je preizkušnja/skušnjava, saj z odločitvami, ki jih sprejemam, vedno znova pokažem, kdo sem.

Jezus na koncu bivanja v puščavi pokaže, kdo želi biti, natančneje, kakšen Mesija želi biti. Če je Jezusov krst trenutek, ko Jezus prejme poslanstvo od Očeta, je čas puščave in skušnjav čas, v katerem se Jezus pripravlja na prevzem svoje naloge.

Luka predstavi Jezusov programski »nastop«: s svojimi odzivi na skušnjave pokaže, kakšen Odrešenik je. Predstav glede Mesijeve podobe je bilo takrat veliko, različnih in dvoumnih. Tudi sam doživljam, da imajo ljudje različna pričakovanja do mene; nekaterim se moram zoperstaviti, iz različnih razlogov ne morem vseh uresničiti. Jezusa odvede v puščavo Sveti Duh. Mora se umakniti, da bi lažje prepoznal, kaj je v njegovem srcu. Le tako dejanja ne bodo naključna in impulzivna, temveč zavestna in premišljena. Vedno bolj se zavedam, kako je to pomembno.

Tri skušnjave, ki jih je opisal Luka, mi govorijo o treh mojih odnosih: do sebe, do drugih in do Boga. Torej ne gre za neke izjeme, ampak za vsakdanje življenje, kot je prehranjevanje. Tudi prvi greh, Adamov, se je v resnici opisan kot prehranjevanje. Toda medtem ko se Adam odloči izkoristiti situacijo v svoj osebni in neposredni interes, se Jezus odloči, da se od skušnjave oddalji. Pravzaprav ne bi škodilo nekaj pojesti po dolgem postu. Jezus tudi ima moč spremeniti kamne v kruh. Vendar se ne odloči za to, ker noče to moč uporabiti zase. Uporabil jo bo, da nahrani druge. Navsezadnje je to tudi moja skušnjava, da bi moč, veliko ali majhno, uporabil za lastne interese in tako izdal logiko služenja drugim. Jezus zavrača logiko privilegijev, skušnjavo, da bi mislil najprej nase.

Tudi druga skušnjava je danes zelo pogosta: pogosto namreč rečemo, da delamo zlo s pretvezo, da služi dobremu. A na koncu zlo, kljub videzu, nikoli ni dobro in bo prej ali slej pokazalo svoj strup. Koliko zla, vse do ubijanja ljudi, se vsak dan dogaja v imenu »dobrega«!? Sovražnik predlaga Jezusu, da pridobi človeštvo tako, da ravna po svetni logiki. Ko bo enkrat osvojil srca ljudi, bo lahko počel z njimi, kar bo hotel. Gre za subtilno prevaro in je na žalost zelo navzoča v sodobnem načinu razmišljanja. Čeprav je težje in boleče, se Jezus raje odloči pridobiti človeštvo po logiki križa, ki je logika ponižanja.

Zadnja od treh skušnjav pripelje v igro odnos z Bogom, potrebo po nekem zagotovilu, da smo ljubljeni. »Dokaži, da me imaš rad!« Še posebej, ko doživljam molk Boga, njegovo navidezno odsotnost, sem v skušnjavi, da bi ga postavili na preizkušnjo. Takrat se obnašam kot muhast otrok, ki zahteva pozornost. Sovražnik nagovarja Jezusa, naj se vrže z vrha templja; če ga Bog res ljubi, ga ne bo pustil pasti na tla. A Jezus me pouči, da sem že odrasel otrok, ki v svojem srcu nosim gotovost, da sem ljubljen, tudi če ne čutim nenehnega »božanja«. Verjamem, da bo Bog tam, ko bo primerno ali potrebno! Ne pa kjer bi jaz izsiljeval.

V tem tednu bom pregledoval zadnje obdobje svojega življenja s treh teh vidikov. Predvsem bom pozoren, kako je skušnjava običajno delovala v tem obdobju mojega življenja.