8. NEDELJA MED LETOM, 2. marec 2025

OZNANILA

  • Jutri, v ponedeljek, je srečanje Biblične skupine.
  • V sredo je pepelnica in začetek svetega postnega časa. Ob 18.30 bo sv. maša z obredom pepeljenja, ki ima globoko simboliko. Ta dan je tudi strogi post. Prepričan sem, da se bomo tudi tokrat v velikem številu udeležili večernega bogoslužja.
  • Po maši je tudi srečanje Jožefin.
  • Dogodek tedna bo, poleg pepelnične srede, gotovo, petkova adoracija. Družine, ki čaščenje pripravljajo, vabijo: Pridi na večer v Jezusovi družbi, da se bomo skupaj zahvaljevali za vse darove, slavili Svetega Duha in prosili za vse naše potrebe, posebej za prvoobhajence in birmance, za devetošolce in maturante, za vse njihove odločitve glede nadaljnjih življenjskih korakov. 
  • V soboto, 8. marca bo v Ljubljani Svet Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, potrdil ustanovitev novega stega Ivančna Gorica 1.
  • Danes teden bo 1. postna nedelja. Sv. maša ob 10h bo posvečena zahvali in priprošnji ob uradno ustanovljenem skavtskem stegu Ivančna Gorica 1.
  • Na razpolago je nov Krmar in v njem veliko obvestil.

8. NEDELJA MED LETOM (C): Lk 6,39-45; Sir 27,5-8; Ps 92,2-3.13-16; 1 Kor 15,54-58

“Če tresemo rešeto, ostanejo na njem odpadki, podobno je s smetmi v človekovem govorjenju.” (Sir 27,4)

“Kaj vendar gledaš iver v očesu svojga brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?” (Lk6,41)

dr. Marjan Turnšek, up. nadškof

Modremu Sirahu je rešeto simbol razločevanja, kar je tudi tema današnje Božje besede.

Vse, kar je shranjeno ali raztreseno v moji notranjosti, bo prej ali slej razkrito. Moje besede in dejanja prej ali slej razodenejo, kar je v mojem srcu. Tudi Jezus postavi tesno vez med srcem, usti in rokami. Večkrat ne bi ostal presenečen ali prestrašen zaradi svojih dejanj, če bi bolje poznal vse, kar se giblje v meni. Moje geste, govorjenje, obnašanje niso slučajni, marveč se rojevajo iz tega, kar sem sejal v svojo notranjost. Včasih sem tako poln razpršenih razmišljanj, da je težko ugotoviti njihov pomen. Moja notranjost se mi včasih zdi kot nabito polna in neurejena soba, kjer je komplicirano najti, kar potrebujem, predvsem pa lahko postane to prostor, kjer se ugnezdi slabo in se pomeša z ostalim. Zato so puščavniki učili treznost; sposobnost ohranjati v srcu prostor, da bi bolje videli, kaj je v njem. Esahij Sinajski piše: »Treznost je negibna in trajna straža duha, ki je pri vratih srca, da skrbno razločuje misli, ki se pojavljajo, da posluša njihove predloge, odkriva manevre smrtnih sovražnikov in prepoznava demonski odtis, ki poskuša s pomočjo fantazije preslepiti duha. Če to aktivnost pogumno opravljamo, nam daje zelo dragoceno izkušnjo duhovnega boja.«

Ko ne gledam več pozorno v svoje srce, postanem slep. In paradoksalno, bolj ko sem slep, bolj sem prepričan, da dobro vidim drugim v srce. Jasno mi postaja: kadar sem obseden z življenjem drugih, ko fiksiram svoj pogled na življenje drugih, ne vidim več svojega; ko pa se ukvarjam s svojim srcem, odvrnem pogled od dejanj drugih. V tem je tudi razlika med usmiljenim pogledom na drugega in sodbo o njem. Kadar spregledam, kar je v mojem srcu, se zaprem pred izkušnjo milosti in istočasno želim voditi življenje drugih. Ne bi rad bil lažni učitelj: ta aplicira evangelij zgolj na življenje drugih, ne pa nase, in to zato, ker sebe sploh ne vidi, ampak je obseden z presojanjem drugih.

No, to so pa odlična izhodišča za pripravo na začetek postnega časa.