30. avgust 2020
OZNANILA
- Na razpolago je veroučni urnik, ki naj pomaga prav razporejati obšolske dejavnosti. Ne gre se zanašati na to, da bi veroučni urnik kaj dosti spreminjali. Prijavnice za verouk so v preddverju in na spletni strani. Zaradi zaostrenih epidemoloških razmer je prijava s podpisi staršev obvezna.
- Petek je prvi v mesecu. Dopoldne bo obhajanje bolnikov na domovih. Zvečer pa lepo vabljeni k sv. maši, po kateri bo čaščenje Svetega Rešnjega Telesa. Ob 20.30 pa še posebej lepo vabljeni k adoraciji v kateri bomo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Starši otrok, člani različnih skupin.
- Naslednji dve soboti (ali petek popoldne) je na vrsti za čiščenje cerkve Studenec. Na klancu sta gospe prav lepo poskrbeli za cerkev zadnji dve soboti.
- Oratorijski dan, ki naj bi bil 5. septembra odpade zaradi premalo prijav. Katehetska nedelja se zato premakne na 13. september.
- Danes teden, 6. septembra, bo dopoldne priložnost za sv. spoved.
DUHOVNA SPODBUDA
Tedaj je Jezus rekel
svojim učencem:
»Če hoče kdo hoditi za menoj,
naj se odpove sebi in vzame
svoj križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče
rešíti svoje življenje,
ga bo izgubil; kdor pa izgubi
svoje življenje zaradi mene,
ga bo našel.
Kaj namreč koristi človeku,
če si ves svet pridobi,
svoje življenje pa zapravi?
Ali kaj bo dal človek v zameno
za svoje življenje?
(Mt 16,24–26)
Brez odpovedi, ni uspeha
Če znamo kdaj iti vase ter pogledati na svoje življenje in na dogajanje okoli sebe nekoliko globlje, vidimo, da vse poteka po neki zakonitosti, katere gospodarji nismo mi sami. Kdor ne veruje v obstoj Boga, pravi, da vodi naše življenje in vrtenje sveta usoda (tako ti je bilo usojeno, tako se dogaja). Verujoči človek pa je prepričan, da je nad njim Božja modrost ali previdnost, ljubezen, »ki čudno vodi k seb’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«, kot je lepo zapisal Prešeren. Mi bi marsikaj naredili drugače in Bogu to tudi očitamo. Imamo ga za neusmiljenega, ker nas ne usliši, ko ga tako goreče prosimo za kakšno stvar. Pozabljamo, da smo navsezadnje samo omejena bitja, da smo podobni otrokom, ki se trmasto jezijo na svoje starše, če ne ustrežejo kaki njihovi želji. Starši tega nočejo storiti, ker so modrejši in vedo, da bi spolnitev te želje otroku, ki ga ljubijo, lahko škodovala.
Po naši človeški pameti bi moralo biti na svetu tako, da se ne bi bilo treba ničemur odpovedati, da bi se izpolnila vsaka naša želja. Beseda odpoved, ki je »motila« v današnjem evangeliju, zveni nekam tuje v svetu, kjer reklame obetajo same užitke in radosti. Trezno razmišljanje pa nam pove, da po tej poti ne pridemo do sreče. Z drugimi besedami: ne moremo uresničiti svoje osebnosti, tistega najboljšega, kar je v nas, tiste sposobnosti, da bi se darovali, da bi z dejanjem izkazali ljubezen. Povejmo to z besedami, ki jih je uporabljal Jezus: brez odpovedi in križa ne moremo hoditi za njim. Cesta odpovedi mora biti tlakovana z ljubeznijo , potem nas ne bo zbadalo. Če pa ljubezni ni, potem je vse težko. Naj vsakdo pogleda sam vase: koga ima rad, kaj bi storil zanj.
Jezus nam pravi, da smo njegovi prijatelj, če izvršujemo, kar nam on zapoveduje. Ne daje nam samo zapovedi, ampak tudi zgled odpovedi do konca, žrtvovanja do zadnje kaplje krvi. Človeško modrovanje ima vse to za nespamet, Božja modrost pa vidi v tem edino pot do odrešenja. Jezus nam daje celo več kot zgled, daje nam samega sebe, da bi živeli iz življenjske povezave z njim.
Po: M. Čuk, Misli srca