OZNANILA
- Jutri, v ponedeljek je srečanje Jožefin.
- V sredo začenjamo mesec rožnega venca. Pred sv. mašo ga bomo občasno molili tudi na druge načine, z dodanimi premišljevanji, uvodi in podobno. Lepo bo, če to premišljevalno molitev uporabimo tudi doma, na poti…
- Dogodek tedna bo adoracija na prvi petek. Tudi sicer bomo skušali mesečna čaščenja Jezusa v zakramentu ljubezni ohranjati na prve petke. Seveda je prav vsak lepo vabljen, kličemo Boga v naše vsakdanje življenje. Tokrat bomo prepevali tudi rožni venec Božjega usmiljenja in v misijonskem mesecu molili za to, da bi čim več ljudi okušalo Božjo bližino.
- Že dopoldne, na prvi petek bo obisk bolnih na domu.
- V soboto, 4. oktobra, na god sv. Frančiška Asiškega, ki je prejel tudi Jezusove rane, bo ob 12. uri v spodnji Dragi blagoslov obnovljenega križa z novim razpelom. Več lahko preberete v zadnjem Krmarju. V župniji še velik znamenj, ki so večinoma v zasebni lasti ali del družinske tradicije. Z veseljem katero od njih v prihodnje predstavimo in mogoče tudi pomagamo obnoviti.
- Za svetoletno romanje k Mariji Bistrici in v Ludbreg na Hrvaško, 11. oktobra, se prijavite čim prej, ker zadnje dni, tik pred odhodom ne bomo sprejemali prijav.
- Samo ta teden pa je še čas, da oddate svoj podpis za to, da bomo ljudje in ne politika, odločali o dostojanstvu življenja tudi v bolezni in starosti. Na referendumu lahko zavrnemo predlog o pomoči pri samomoru, saj nam tako pravi tako naša vera, kot stroka – velika večina zdravnikov, verjamem pa da tudi naša vest. A potrebno je iti na občino in takoj ob vhodu desno z osebnim dokumentom vložiti svoj podpis. Če imate digitalno potrdilo, pa lahko podpis oddate preko računalnika.
- Prihodnjo nedeljo, ki bo rožnovenska, bom kratko predstavil tudi naš župnijski pastoralni utrip in načrte za leto, ki je pred nami.
Marjan Turnšek
26. NEDELJA MED LETOM – SLOMŠKOVA NEDELJA (C): Lk 16,19-31; Am 6,1.4-7; Ps 146; 1 Tim 6,11-16
Predstavljati si pekel in ga predstaviti drugim nikakor ni enostavno. Poskusov je bilo že veliko (knjige, filmi in pripovedi), zato je tudi podob pekla veliko. Človekov razum naleti pri tem na velike ovire. Kljub temu pa večkrat slišim, da kdo reče, da je bilo nekaj kot »v peklu«. Kakor da je v nas neka skrivnostna predvednost glede tega. Pretresljivo predstavi pekel v romanu »Dnevnik vaškega župnika« Bernanos: »Pekel, gospa, je ne ljubiti več.« Mlad duhovnik pride v župnijo, kjer zazna veliko sovraštvo ljudi in se znajde sredi družinskih sporov tamkajšnjih grofov. Ko mladi župnik govori grofici o peklu, v resnici spregovori o peklu, ki ga sam doživlja. Župnik je alkoholik zaradi dedne obremenjenosti. Njegov pekel, ki ga nosi v sebi, je globoka osamljenost sredi sveta; nezmožnost, da bi izrazil, kar nosi v sebi, nezmožnost priznati potrebo po tem, da bi bil ljubljen.
Luku mi v današnjem odlomku pekel predstavi kot prepad, kot veliko razdaljo. Občutek pa imam, da nam hoče povedati, da si ta prepad lahko kopljemo že med zemeljskim življenjem. Sam si gradim pekel osamljenosti. Kje lahko najbolj zgrešim?
Bogataš je eden izmed likov (sinova usmiljenega očeta, krivični oskrbnik), ki išče smisel življenja na napačen način. Zapade v prikrito skušnjavo, da bi nasitil le samega sebe. Uživa življenje z veliko žlico in ga zadržuje zase. Tudi sam izpostavljen skrivnostnemu glasu, ki me spodbuja: »Najprej misli nase! Reši se!« Tudi Kristus na križu zasliši isto skušnjavo.
Bogataš v zgodbi nima imena. Je že v peklu; kajti če nimaš imena, te nihče ne more poklicati. Zato bogataš že živi v svoji osamljenosti. Tudi Bog nima imena zanj.
Bogastvo je nasprotje daru: če si bogat, to pomeni, da nisi dajal. »Biti bogataš« je slog življenja: dragoceno se je oblačil in se gostil. Jezus pa me spodbuja, da naj se ne obremenjujem s tem, kaj bom jedel in kaj oblekel.
Skrb za obleko lahko pomeni tudi skrb za podobo, ki jo želim pokazati drugim, za mnenje, ki ga imajo o meni. Preveriti moram, ali se vsak dan trudim najti pravo masko, da bi ugajal svetu; pa tudi kako sprejemam odvisnost od drugih v kakšnih stvareh. Bogataš je popolno nasprotje Kristusove podobe: če se bogataš oblači, Kristus sleče svojo enakost z Bogom; če se bogataš predaja pojedinam, Kristus daje v hrano svoje telo.
Tako prav skrb zase počasi koplje prepad, pekel, ki ločuje od drugih in od Boga.
Za razliko od bogataša Lazar – njegovo ime pomeni »Bog pomaga« – živi blagor pomanjkanja. Želi nasititi svojo lakoto: zato ne preneha hrepeneti. Lazar išče, je odprt za življenje. In zato ima Bog zanj ime. Lazar ni osamljen, ker ni sit – nujno potrebuje drugega, sam sebi ne zadostuje.
Bogatašu pa ista zemlja, na katero se je navezal, postane grob. Torej si pekel gradim med življenjem, ko se zapiram v svoje slonokoščene stolpe, ko se navezujem na svoje varnosti in vloge, ko se skrivam za podobo, ki postane kletka.
Bogataš iz podzemlja od daleč vidi Lazarja in Abrahama. »Videti« je glagol odgovornosti, saj mi omogoča, da znova premislim o svojem življenju: ali mu dajem smisel tako, da jemljem in zadržujem zase; ali pa imam še vedno pogum prositi za »hrano« in jo deliti?
Tudi zame velja, le Mojzes in preroki me lahko prebudijo iz omame: Mojzes in preroki pomenijo Božjo besedo v celoti. Že zjutraj me lahko Beseda predrami in odvrne od vsakodnevne skrbi za »pravo obleko« ali »lastno varnost«; mi razkrije, kaj bi me lahko oddaljilo od Boga in od drugih – torej kako bi si danes lahko pripravljal pekel.