OZNANILA
- Dogodek leta, ne le tega tedna, bo sobotni zapovedani praznik Marijinga Vnebovzetja, ki je tako velik, da je celo državni in zato dela prost dan. V naši župniji bo v soboto, 15. avgusta celodnevno čaščenje Svetega Rešnjega Telesa, v hvaležen spomin na Veliki šmaren pred 37. leti, ko je bila ustanovljena naša župnija. Razpored sv. maš in čaščenja med njima je vabilo vsem soseskam, se pravi prav vsakemu v župniji. Ker pa čez dan običajno ni gneče in bo kar nekaj časa za osebno tiho molitev, se lahko organizirate tudi skupine, kot so Biblična, Zakonske, Jožefine, Ecclesia in druge ter se dogovorite za svoje pol urice bivanja z Jezusom. Prav tako lahko prevzame svoj čas z Jezusom tudi posamezna družina (lani smo imeli to lepo izkušnjo). Tudi če boste ta dan kam poromali, se lahko ustavite v domačem svetišču in priporočite sebe in svoje ter vso župnijo v Božje roke in Marijino varstvo ter priprošnjo sv. Jožefa. Sv. maši ob 10 in 18. uri bosta v cerkvi, čaščenje pa v klimatizirani kapeli, če bo vroče, kot napovedujejo.
- V pripravi na 900-letnico stiškega samostana bodo letos posebej obeležili 890 let od prihoda prvega kovinskega pluga v Stično, ki je zarezal v slovensko zemljo in postal pomemben del razvoja našega kmetijstva. Ob tej priložnosti opat lepo vabi kmete, k sveti maši v Stično. Če je mogoče naj bi se ga udeležili s svojimi traktorji in plugi. Po sveti maši bo slovesna povorka s plugi.
- V tem tednu je zadnji čas za prijavo na oratorij. Zaradi organizacije sporočite vsaj imena in starost otrok, stroške pa lahko poravnate tudi na začetku oratorija.
- Na razpolago je nov Krmar, ki je posvečen predvsem čaščenju Jezusa v Zakramentu Ljubezni.
Marjan Turnšek
19. NEDELJA MED LETOM (A): Mt 14,22–33; 1 Kr 19,9.11-13; Ps 85; Rim 9,1–5
»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se! … Malovernež, zakaj si podvomil?« (Mt 14,27.31)
Želim si biti podoben Jezusu, ki je potem, ko je odpustil nasičene ljudi in primoral učence, da so odveslali na drugo stran jezera, šel na goro, da bi se na samem pogovarjal z Očetom. Slišati Božjo Besedo in jo premišljevati, je najbolj pristna molitev. Od »dela« se je ločil, da bi molil. Gotovo se je pogovarjal z Očetom o učencih, o množicah, ki so prihajale in odhajale. S tem mi daje zgled, da se od časa do časa ločim od vsakdanjega dela in se posvetim posebej intenzivnemu pogovoru z Bogom. Pogovarjam se naj z Njim o sebi, pa tudi o posameznikih in množicah za katere me skrbi, saj mnogi odhajajo od Kristusa in njegove Cerkve in postajajo kot ovce brez pastirja.
V evangeljskem odlomku je izpostavljen dvom: Jezus reče Petru, ki sprva pogumno zakoraka po vodni gladini, a se prične ob strahu potapljati: »Malovernež, zakaj si podvomil?« (v. 31) Na dvom kaže tudi začetno vznemirjenje in prepričanje, da gre za prikazen. Dvom je v življenju vernega in nevernega nekaj rednega. Vodi lahko v nevero ali vero, kot je pri Petru in drugih učencih. Odvisno je od moje drže, koliko znam duhovno presojati nove situacije.
V sceni na jezeru zrem čoln, ki ga valovi premetavajo. V njem lahko prepoznam simbol skupnosti Cerkve, ki je prostor vere. Na čolnu sredi morja ni drugega izhoda: ali dosežemo drugi breg ali potonemo. In če v morju prepoznam simbol življenja, potem lahko dojamem, da je v hudih življenjskih stiskah, ki imajo svoj vrhunec v smrti, Jezus vedno navzoč kot Živi, ki hodi po vodi, torej sredi mojega življenja, in z besedo kliče, naj mu sledim. Kot vabi Petra: »Pridi!« (v. 29), vabi tudi mene. Izkaže se, da Peter, dokler gleda v Jezusa in sprejema njegovo obljubo za resnično, dejansko hodi po gladini vode. Življenjski vrtinec ga torej ne pogoltne v smrt brez izhoda. Ko pa pogled prestavi na lastne težave in v svoj strah, se prične potapljati. Podobno se dogaja meni.
Vsak se lahko vpraša, v kakšnem stanju vere se trenutno doživlja. »Hoditi po vodi« se v evangelijih ponovi štirikrat. Kar sporoča, da gre za zelo pomembno svetopisemsko temo, če ne že kar za bistveno. Kot kristjan sem torej poklican, da v veri sledim Gospodu in hodim po »vodi« svojega življenja. Kar pomeni, da toliko zaupam Bogu, da se odzovem Kristusu in stopim na »gladino« svojega viharnega življenja. Si v tem trenutku to upam?! Prav v tem trenutku me Gospod vabi, da se z zaupanjem vanj soočim s svojimi življenjskimi problemi, strahovi in težavami. Tudi tebe. Spomnimo se, da je tudi v tem trenutku mnogo takšnih, ki se soočajo z nerazumevanjem in pretečim »brodolomom« v zakonu ali v družini v odnosih med starši in otroki; v stanju vojne ali drugih nesreč. To so morda najštevilčnejši primeri sodobnih viharjev, ki se pogosto končajo z brodolomi: ločitvami, izbruhi novega nasilja … Prav tako je obsežno področje »viharnega morja« vzgoja mladih, tako v družinah kakor v šolah in v okviru župnijskih občestev. Ali ni eden največjih naših skupnih izzivov, kako pomagati mladim, da se sredi razburkanega morja njihovega mladega življenja ne »utopijo«. Koliko staršev in koliko vzgojiteljev je vedno znova mogoče slišati: Gospod pomagaj! A zaupajmo, Gospod prihaja tudi po nemirni gladini življenja naših mladih.
Prosimo tudi, da bi hoteli in znali skupaj z drugimi iskati poti do tako ali drugače »potapljajočih« in se skupaj veseliti ob tistih, ki bodo preko dvomov in stranpoti spet našli pot nazaj na čoln Cerkve v župnijskem občestvu, ki ga je Kristus prav v ta namen poslal na viharno morje sveta, kjer živimo. Zaupajmo, da je Kristus vedno navzoč sredi našega viharnega življenja in vabi: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mt 14,27)

