3. VELIKONOČNA NEDELJA, 4. maj 2025

OZNANILA

  • Danes se začenja teden molitve za duhovne poklice.
  • Jutri se nadaljujejo letošnje šmarnice, ki so med tednom ob 19. uri. Otroci sodelujejo s petjem, prošnjami, litanijami… Po šmarnicah bodo občasno igre za otroke, skakalni grad, pomfri (ob sredah), starši vsaj enkrat na teden poskrbijo za palačinke…  Je pa šmarnično branje zelo preprosto, a poučno za otroke in odrasle.
  • Jutri je srečanje Jožefin.
  • V sredo je ob 6. uri zjutraj molitvena ura za nove duhovne poklice, ki v naši škofiji poteka te dni v verigi 100 urne po vseh župnijah.
  • V četrtek je ob 16.00 zadnje veroučno srečanje za letošnje birmance. Na njem bodo predstavljeni dogodki in priložnosti tako za druženje, kot za služenje. Seveda bomo malo poodmevali birmansko slovesnost.
  • V četrtek je po šmarnicah srečanje za starše prvoobhajancev.
  • V petek zadnja redna adoracija v tem pastoralnem letu. Prinesimo pred Jezusa zahvale in prošnje za dober zaključek še zadnjih obveznosti šolskega leta in drugih izzivov.
  • Ta dan je tudi srečanje 1. zakonske skupine.
  • V soboto je srečanje mlajše zakonske skupine.
  • Danes teden je srečanje bolnih in starejših. Med sv. mašo ob 10h bo tudi bolniško maziljenje.
  • Danes teden se bo predstavila ena od medicinskih odprav, ki poleti odhaja za nekaj mesecev v misijone.
  • Posebna izdaja Družine o življenju in slovesu papeža Frančiška je na razpolago. Zelo primerno čtivo za v vsako krščanski dom. Izvod stane 4 €.

Misli papeža Frančiška

Raduj se, Kraljica nebeška, 1. maj 2022 
Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno nedeljo! Evangelij današnjega bogoslužja (Jn 21,1-19) pripoveduje o tretjem Jezusovem prikazanju apostolom. Gre za srečanje, ki se je zgodilo pri galilejskem jezeru in v katerem je najbolj udeležen Simon Peter. Vse se je začelo z njim, ki je rekel drugim apostolom: »Ribe grem lovit« (v. 3). Nič nenavadnega ni v tem, saj je bil ribič, a je opustil ta poklic, ko je ravno na obali jezera, pustil mreže, da bi šel za Jezusom. In sedaj, ko Vstali zamuja, Peter rahlo nezaupljiv predlaga drugim, da bi se vrnili k prejšnjemu življenju. Drugi to sprejmejo: »Tudi mi gremo s teboj«. »Toda tisto noč niso nič ujeli«.

Zna se zgoditi tudi nam, da zaradi utrujenosti, razočaranja, morda celo zaradi lenobe, pozabimo Gospoda in prezremo velike izbire, ki smo jih storili in se zadovoljimo z nečem drugim. Na primer: ne posvetimo več časa pogovoru v družini, ampak imamo rajši osebni prosti čas; pozabi se na molitev, ker se prepustimo lastnim potrebam; zanemarja se dejavna ljubezen z opravičilom, da so druge bolj nujne vsakodnevne stvari. Toda, če počnemo tako, postanemo razočarani in to je, kot je Petrovo razočaranje s praznimi mrežami. Gre za pot, ki te vodi nazaj in te ne zadovolji.

In Jezus, kaj stori s Petrom? Ponovno se vrne na obalo jezera, kjer je izbral Petra, Andreja, Jakoba in Janeza. Vse štiri je namreč izbral tukaj. Nič jim ne očita, Jezus ne očita, ampak se dotakne srca, torej ne graja, ampak jih z nežnostjo pokliče: »Otroci« (v. 5). Potem jih povabi, kakor nekoč, da ponovno pogumno vržejo mreže. In ponovno se mreže neverjetno napolnijo. Bratje, sestre, ko imamo v življenju prazne mreže, ni čas jadikovanja, da se raztresemo in se vrnemo v stare čase preživljanja časa. Tedaj je čas, da ponovno gremo z Jezusom, da najdemo pogum za ponovni začetek, da z Jezusom odrinemo na globoko. Pomembni so trije glagoli: ponovno iti (z Njim), ponovno začeti, ponovno odriniti na globoko, ko se znajdemo pred razočaranjem ali pred življenjem, ki je malo izgubilo smisel. »Danes čutim, da sem šel malo nazaj«. Ponovno pojdi z Jezusom, ponovno začni, odrini na globoko. On te čaka. Samo nate, mene, vsakega od nas, misli.

Peter je potreboval ta sunek. Ko je zaslišal Janeza vpiti: »Gospod je!« (v. 7), se je takoj vrgel v vodo in odplaval k Jezusu. To je dejanje ljubezni, saj ljubezen je več kot uporabnost, primernost in dolžnost. Ljubezen poraja začudenje, navdihuje ustvarjalni zagon, zagon zastonjskosti. Tako je, medtem ko je Janez, ki je bil najmlajši, prepoznal Gospoda, Peter, ki je bil najstarejši, skočil v vodo za srečanje z Njim. V tem skoku v vodo, je ves ponoven zagon Simona Petra.

Dragi bratje in sestre, danes nas vstali Kristus vabi k novemu zagonu, da se brez strahu, da bi kaj izgubili, brez prevelikega preračunavanja ali čakanja drugih, potopimo v dobro. Zakaj? Ne čakati na druge, saj je za srečanje z Jezusom potrebno, da te vrže iz ravnotežja. Tvegati, pasti iz ravnotežja. Vprašajmo se: ali sem sposoben kakšnega impulza velikodušnosti, ali zadržujem zagone srca ter se zapiram v navado, v strah? Vreči se, skočiti v vodo. To je današnja Jezusova beseda.

Na koncu te epizode Jezus trikrat zastavi Petru vprašanje: »Ali me ljubiš?« (vv. 15.16). Vstali tudi nas danes sprašuje: Ali me ljubiš? Ob veliki noči Jezus želi, da bi tudi naše srce spet vstalo; ker vera ni vprašanje vedenja, ampak ljubezni. »Ali me ljubiš?«, vpraša Jezus tebe, mene, ki imamo prazne mreže in se večkrat bojimo začeti znova; tebe, mene, vse nas, ki nimamo poguma, da bi se vrgli v vodo, ker smo izgubili zagon. Ali me ljubiš?, vpraša Jezus. Od takrat je Peter za vedno prenehal z ribolovom in se posvetil službi Bogu in bratom do te mere, da je dal svoje življenje tukaj, tukaj, kjer se sedaj nahajamo. In mi, ali želimo ljubiti Jezusa?

Naj nam Marija, ki je Gospodu takoj rekla »da«, pomaga najti zagon dobrega.