OZNANILA
- Danes popoldne ob 17. uri lepo vabljeni v našo ogrevano kapelo, kjer bomo skupaj zmolili vse štiri dele rožnega venca za naše rajne.
- V ponedeljek ob 19.30 bo srečanje biblične skupine.
- V torek po večerni sveti maši bo srečanje župnijske Karitas.
- V četrtek ob 19.30 bo srečanje staršev letošnjih prvoobhajancev, otrok 3. razreda.
- Na prvi petek bom obiskoval bolne in starejše na njihovih domovih.
- V soboto ob 9. uri bo srečanje skupine Sožitje.
- Prihodnja nedelja je zahvalna nedelja. V petek čez dan ali v soboto dopoldne lahko v cerkev prinesete svoj simbolični dar, ki ga bomo v znamenje hvaležnosti položili pred oltar.
Ob tej priložnosti pa se želim zahvaliti tudi za vse, kar ste že letos darovali – za ozimnico za župnijsko shrambo, in za vse druge dobrote ter pozornosti.
Duhovniki živimo od vaših darov, in to v marsikaterem pogledu. Tudi v župnišču imamo shrambo in se, vsaj ob sredah, v hiši tudi kuha. Zato je vsak vaš dar še kako dobrodošel. Predvsem pa je dragocena pozornost in dobrota, ki jo z njim izkazujete.
Iskrena hvala za vse, kar storite zame in za našo župnijo. Bog vam povrni za vsak dar in vsako dobroto!
- Prihodnjo nedeljo bo tudi uvodno srečanje kolednikov. Dosedanji in novi koledniki, tako otroci kot mladi, lepo vabljeni, da se nam pridružite. Predstavili bomo letošnjo koledniško akcijo in obiskovanje domov na praznik svetega Štefana, 26. decembra. Veseli bomo tudi novih kolednikov, ki bi želeli sodelovati pri tem lepem običaju in misijonskem poslanstvu.

Danes obhajamo praznik vseh svetih. V luči tega praznika se ustavimo pri svetosti, zlasti pri dveh njenih značilnostih. Svetost je dar – ni je mogoče kupiti – in istočasno je pot. Dar in pot.
Predvsem je dar. Svetost je Božji dar, ki smo ga prejeli s krstom. Če jo pustimo rasti, lahko popolnoma spremeni naše življenje (apostolska spodbuda Gaudete et exsultate, 15). Svetniki niso nedosegljivi ali oddaljeni junaki, ampak so osebe kot mi, so naši prijatelji, katerih izhodiščna točka je bil isti dar, ki smo ga mi prejeli – krst. In če nekoliko pomislimo, smo zagotovo kakšnega že srečali, »vsakdanjega« svetnika, pravično osebo, ki zares živi krščansko življenje, s preprostostjo … to, kar rad imenujem »svetniki izza sosednjih vrat«, ki imajo običajno življenje. Svetost je torej dar, ki je ponujen vsem za srečno življenje. Sicer pa, ko prejmemo nek dar, kakšen je naš prvi odziv? To, da smo srečni, saj to pomeni, da nas nekdo ima rad; dar svetosti nas naredi srečne, ker nas Bog ima rad.
Vendar pa je vsak dar treba sprejeti, kar s sabo nosi odgovornost, da se odzovemo, in povabilo, da si prizadevamo, da ne bo zapravljen. Vsi krščeni smo prejeli isti klic, naj »s svojim življenjem ohranjamo in izpopolnjujemo svetost, ki smo jo prejeli« (Lumen gentium, 40). Tako pridemo k drugi točki: svetost je pot, pot, ki jo je treba prehoditi skupaj, si med seboj pomagati, združeni s tistimi odličnimi tovariši, kar so svetniki.
Oni so naši starejši bratje in sestre, na katere lahko vedno računamo. Svetniki nas podpirajo in nas s svojo tiho navzočnostjo popravijo, ko na poti zavijemo v napačno smer. So iskreni prijatelji, na katere se lahko zanesemo, saj želijo naše dobro. V njihovem življenju najdemo zgled, v njihovih molitvah dobimo pomoč in prijateljstvo, z njimi se povežemo v vez bratske ljubezni.
Svetost je pot in dar. Zatorej se lahko vprašamo: ali se spomnim, da sem kot dar prejel Svetega Duha, ki me kliče k svetosti in mi jo pomaga doseči? Se Svetemu Duhu zahvalim za dar svetosti? Čutim bližino svetnikov, se z njimi pogovarjam in se nanje obračam? Ali poznam zgodbo vsaj kakšnega med njimi? Za nas je dobro, če poznamo življenje svetnikov in dopustimo, da nas njihovi zgledi ganejo. Prav tako je dobro, da se nanje obračamo v molitvi.
Marija, Kraljica vseh svetnikov, naj nam pomaga čutiti veselje ob prejetem daru in naj v nas poveča željo po večnosti.

