OZNANILA
- Danes začenjamo teden molitve za duhovne poklice, ki se bo sklenil prihodnjo nedeljo Dobrega Pastirja. Pri svetih mašah bomo uporabljali knjižico Odprite vrata Kristusu, pripravljeno ob 30-letnici obiska svetega papeža Janeza Pavla II., in zasnovano na njegovem življenju, delu in nagovorih.
- Jutri bo srečanje biblične skupine.
• V torek bo po sveti maši srečanje župnijske Karitas.
• V tem tednu poteka tudi molitvena pobuda 100 ur molitve za nove duhovne poklice. Naša župnija bo v tej verigi sodelovala v sredo med 16. in 17. uro. Lepo vabljeni k skupni molitvi.
• V sredo ob 20. uri bo posvet o župnijski ekonomiji. Pregledali bomo trenutno stanje ter razmišljali o možnostih, kako okrepiti župnijsko blagajno, da bo lahko pokrivala tekoče stroške in omogočala tudi prihranke za obnovo. Dobrodošli vsi z izkušnjami, znanjem ali konkretnimi predlogi.
• V petek bo srečanje 3. zakonske skupine.
• Iskrena hvala za današnjo nabirko tretje nedelje. Prav tako hvala vsem, ki ste že v župnišču darovali za popravilo orgel. Strošek 4.800 € je za našo župnijo velik zalogaj. Verjamem, da bomo z vztrajnostjo in vašo dobroto zmogli tudi.
DUHOVNA MISEL:
Gospod, ostani z nami, ker se večeri
Dragi bratje in sestre!
Ste se kdaj vprašali, zakaj se vstalemu Jezusu ni mudilo? Zakaj učencema na poti v Emavs ni takoj rekel: »Jaz sem, ne bojta se!«, ampak je z njima hodil kilometre dolgo, kot tujec? Evangelist Luka nam danes odpira oči za to, kako Bog deluje v našem življenju – ne s silo, ampak s spremljanjem.
Srečamo dva učenca, ki bežita. Bežita iz Jeruzalema, kraja bolečine in poraza. Luka pravi, da so bile njune oči »zadržane«. To ni bil le slab vid. Bila sta ujetnika svojih slepih pričakovanj. Upala sta na političnega osvoboditelja, dobila pa sta križanega Mesijo. Tudi mi smo pogosto takšni. Ko nas zadene razočaranje, bolezen ali izguba, postanemo duhovno slepi. Boga iščemo tam, kjer smo si ga zamislili, ne prepoznamo pa ga v tujcu, ki hodi ob nas. Jezus pa potrpežljivo čaka. Razodetje ni le naša zaznava, ampak je dar, ki ga Jezus podari takrat, ko se srce ogreje.
Danes veliko tečemo. Tudi učenca sta tekla – najprej stran od Jeruzalema, nato nazaj. A tek sam po sebi ne prinaša miru. Tudi razpravljanje o Bogu nas lahko pusti prazne. Lahko poznamo celo Sveto pismo na pamet, a če se nas Beseda ne dotakne, ostajamo na poti sami. Spoznanje pride v trenutku utrujenosti. »Ostani z nami, ker se zvečeri,« sta rekla. Dokler mislimo, da smo močni in da zmoremo vse sami, Boga ne potrebuje
mo. Šele ko priznamo svojo krhkost, ko nastopi »večer« naših moči, se ustvari prostor za Gospoda.
Vrhunec srečanja se zgodi ob mizi. Poglejte to nenavadno podrobnost: Jezus je bil gost, a se je obnašal kot gostitelj. Vzel je kruh, ga blagoslovil in lomil.
- Kruh je več kot hrana. Pomeni naše celotno življenje. Ali dovolimo Gospodu, da on »upravlja« z našim življenjem? Ali mu pustimo, da vzame naš vsakdan, ga blagoslovi in – kar je najtežje – tudi zlomi, da bi postal dar za druge?
- Spoznanje je dar. Lahko se trudimo, študiramo in iščemo, a spoznanje živega Boga je vedno blagoslov od zgoraj. Je milost, ki nam jo Bog podari v trenutku, ko se naša pripravljenost sreča z njegovim darovanjem.
Vera ni hipen čudež, ki reši vse težave. Je proces. Najprej je bilo poslušanje Pisma, nato gorenje srca in nazaj grede pričevanje. Ko sta ga prepoznala, je Jezus izginil izpred njunih oči. Zakaj? Ker ga nista več potrebovala videti s telesnimi očmi. Zdaj je bil v njunih srcih.
Dragi bratje in sestre! Vstali Jezus je isti, a hkrati drugačen. Ne najdemo ga v grobu in ne vedno v vidnih čudežih. Najdemo pa ga:
- v Božji besedi, ki nam razlaga smisel trpljenja,
- v lomljenju kruha, kjer se nam daje ves,
- in v bratu ali sestri, ki hodi ob nas, ko nam je težko.
Naj se tudi nam danes ob evharistični mizi »odprejo oči«. Ne bojmo se priznati svoje utrujenosti in ga povabiti: »Gospod, ostani z nami!« Ko bomo delili svoje življenje z njim, bo naše srce spet zagorelo in postali bomo pričevalci njegovega vstajenja.