OZNANILA
- Jutri, v ponedeljek, je srečanje Jožefin.
- V torek je ob 19.30 katehumenat, ob 20.30 pa srečanje mladih v parih.
- V sredo (ne v četrtek) je prva seja novega ŽPS. Začne se s sv. mašo.
- V četrtek ob 20. uri vabljeni v Marijino sobo (pod kapelo) na zadnji pogovorni večer tega leta. Gostje Natalija Podjavoršek (Domžale), Tina Hrovatič (Logatec) in Darja Ovsenik (Trstenik) bodo predstavile različne modele družinske kateheze. Ker želimo preveriti, katere oblike bi lahko uvedli v naši župniji, ste zlasti starši otrok nadvse toplo vabljeni!
- V petek je ob 20.00 priprava na sv. krst, ki bo danes eden.
- V soboto pa je ob 9. uri srečanje skupine starejših – Sožitje.
- Priprave na letošnjo izmenjevalnico so v polnem teku! Svoje stvari (oblačila, obutev, igrače, knjige) lahko prinesete še v sredo, 15. 4., od 16. ure dalje v veliko veroučno učilnico (spodaj levo). Sama izmenjava bo potekala v soboto (18. 4.) od 10. do 14. ure ter v nedeljo (19. 4.) od 11. do 13. ure. Vabljeni vsi, na dogodek pa spomnite tudi sosede in prijatelje!
- Danes teden bo ob 8. uri sv. maša za Franca Marklja.
- Danes teden bo nabirka 3. nedelje. Račun za popravilo orgel je neverjetno visok in znaša 10 naših nabirk 3. nedelje. Hvala že v naprej!
| NE | 12.4. | BELA NEDELJA BOŽJE USMILJENJE | 8.00 10.00 | Ana Tomšič, 30. d. Jožefa in Anton Kavšek | Predstavitev članov nove sestave ŽPS za obdobje 2026–2031 |
| PO | 13.4. | Ida | / | 20.00: Jožefine | |
| TO | 14.4. | Valerijan | 19.00 | Angela in Ignac Zupančič | 19.30: Katehumeni 20.30: mladi v parih |
| SR | 15.4. | Helena | 19.00 | Zinka Kutnar | Redna seja ŽPS |
| ČE | 16.4. | Bernardka Lurška | 19.00 | Jože Kek 20.00 pogovorni večer o družinski katehezi | |
| PE | 17.4. | Robert | 19.00 | Marjan Ostanek | 20.00: Priprava na krst |
| SO | 18.4. | Evzebij | 11.00 19.00 | Slavko Cencel Edvard Pevec | Izmenjevalnica oblačil, igrač…Sobota in nedelja med 10. in 14.. uro 9.00: Sožitje |
| NE | 19.4. | 3. VELIKONOČNA NEDELJA | 8.00 10.00 | Franc Markelj Joži Robek | KRSTNA NEDELJA |
DUHOVNA MISEL papeža Frančiška:
Danes, na nedeljo Božjega usmiljenja, nam evangelij pripoveduje o dveh prikazovanjih vstalega Jezusa učencem in še posebej Tomažu, »nejevernemu apostolu« (prim. Jn 20,24-29).
V resnici Tomaž ni edini, ki mu je težko verovati, pravzaprav predstavlja nekako vse nas. Ni namreč vedno lahko verovati, še posebej če smo, kakor v njegovem primeru, doživeli veliko razočaranje. Leta je sledil Jezusu, tvegal in prenašal težave, vendar pa so Učitelja pribili na križ kakor zločinca in nihče ga ni osvobodil. Nihče ni storil ničesar! Umrl je in vsi se bojijo. Kako naj človek še zaupa? Kako zaupati novici, ki pravi, da je živ? V njem se je porajal dvom.
Vendar pa Tomaž pokaže, da je pogumen: medtem ko so ostali zaprti v dvorani zadnje večerje iz strahu, gre on ven in tvega, da bi ga lahko kdo prepoznal, prijavil in aretiral. Lahko bi celo mislili, da bi si zaradi svojega poguma bolj kot drugi zaslužil, da bi srečal vstalega Gospoda. Vendar pa prav zato, ker se je oddaljil, takrat ko se Jezus na velikonočni večer prvič prikaže učencem, Tomaža ni in zamudi priložnost. Oddaljil se je od skupnosti. Kako bo lahko ponovno dobil priložnost? Samo tako, da se bo vrnil k ostalim; s tem, da se bo vrnil tja, v tisto družino, ki je bila prestrašena in žalostna, ko je odšel. Ko to stori, ko se vrne, mu povedo, da je prišel Jezus, vendar pa on težko verjame; rad bi videl njegove rane. In Jezus mu ustreže: čez osem dni se ponovno prikaže v sredi med svojimi učenci in mu pokaže svoje rane: roke, noge; te rane, ki so dokaz njegove ljubezni, ki so vedno odprti kanali njegovega usmiljenja.
Premislimo o teh dejstvih. Tomaž si zato, da bi veroval, želi izredno znamenje: dotakniti se ran. Jezus mu jih pokaže, vendar na običajen način, tako da pride pred vse, v skupnosti, ne izven. Kot bi mu rekel: če me hočeš srečati, ne išči daleč, ostani v skupnosti, z drugimi; in ne hodi stran, moli z njimi, lomi z njimi kruh. In to pravi tudi nam. Tam, v skupnosti me boš lahko našel, tam ti bom pokazal znamenja ran, vtisnjena v moje telo: znamenja Ljubezni, ki premaga sovraštvo, Odpuščanja, ki razoroži maščevanje, znamenja Življenja, ki premaga smrt. Tam, v skupnosti, boš odkril moje obličje, ko boš s svojimi brati in sestrami delil trenutke dvoma in strahu ter se jih boš še močneje oklenil. Brez skupnosti je težko najti Jezusa.
Dragi bratje in sestre, povabilo namenjeno Tomažu, velja tudi za nas. Kje mi iščemo Vstalega? V kakšnem posebnem dogodku, v kakšnem spektakularnem ali nenavadnem verskem pojavu, zgolj v naših čustvih in občutkih? Ali pa v skupnosti, v Cerkvi, kjer sprejmemo izziv, da ostanemo v njej, tudi če ni popolna? Kljub vsem njenim omejenostim in padcem, ki so naše omejenosti in padci, je naša mati Cerkev Kristusovo telo; in prav tam, v Kristusovem telesu, so še vedno in za vedno vtisnjena največja znamenja njegove ljubezni. Vendar pa se vprašajmo, če smo v imenu te ljubezni, v imenu Jezusovih ran, pripravljeni odpreti svoje roke tistim, ki jih je življenje ranilo, ne da bi kogarkoli izključili iz Božjega usmiljenja, temveč sprejeli vse; vsakega kot brata, kot sestro, kakor Bog sprejema vse. Bog sprejema vse.
Naj nam Marija, Mati usmiljenja, pomaga, da bomo ljubili Cerkev in jo naredili za gostoljuben dom za vse.