OZNANILA
- V našo župnijo jutri, na mali šmaren prihaja Radio Ognjišče! Na njihovem tradicionalnem kolesarskem romanju “Od Marije k Mariji” se bodo tik pred ciljem ustavili pri nas. Bilo bi lepo, da jih pridemo v čim večjem številu pozdravit. Radijci pravijo, da romajo prav zato, da se srečajo z nami. Pokažimo jim, koliko nas jih rado posluša! Vabljeni pred našo cerkev v ponedeljek, 8. septembra, ob 10.15.ekipa šteje 15 ljudi. Hvala vsem, ki boste poskrbeli, za preprosto pogostitev na Mini srečanje prijateljev RO za vse, ki pridejo. Najprej bo kratka molitev v cerkvi, nato pa preprosto druženje pred cerkvijo.
- Jutri bo med 11. in 12. tudi obisk bolnikov na domu.
- Praznična sv. maša Marijinega rojstva pa bo ob 19. uri.
- V torek ni doma sv. maše.
- V sredo bo srečanje skupine Ecclesia za može.
- V četrtek bo med 10. in 12. ter celo popoldne vpis otrok k verouku. Verouk se za zadnji triadi začenja naslednji teden.
- Danes teden se začne teden mladih. Naši mladi so v petek zvečer in soboto lepo vabljeni na posvet in druženje k sestram na Čatež.
- V ljubljanski nadškofiji so se v jubilejnem letu odločili, da povežejo škofijski molitveni dan za duhovne poklice in srečanje družin, in sicer v soboto, 13. septembra, na Brezjah. Geslo tega dneva je prav tako jubilejno – »Romarji upanja«. Na ta način se bodo verniki še bolj povezali v molitvi ne le za nove duhovne poklice in za svetost duhovnikov, ampak tudi, da bi prav vsi kristjani, vsak v svojem stanu in poklicu, stopali po poti svetosti. Kakor se duhovnik posvečuje skozi služenje Cerkvi, tako se zakonca posvečujeta v zakramentu zakona in skozi družinsko življenje. Vsi pa smo udje Kristusovega telesa in zavedati se moramo, da potrebujemo drug drugega. Program je tudi v Krmarju.
- Ekipa revije Domovina ob zbiranju podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, podarja nekaj izvodov revije z aktualnimi vprašanji in odgovori strokovnjakov. Pred kioskom lahko vzamete brezplačno.
Misli Benedikta XVI. za 23. nedeljo med letom
Ko smo prisluhnili današnjemu evangeliju in Gospodu, ki v njem govori, smo se prestrašili. »Kdor se ne odpove vsej lastnini in ne zapusti vseh družinskih vezi, ne more biti moj učenec«. Radi bi mu ugovarjali; Gospod, kaj pa to govoriš? A ne potrebuje svet ravno družino? Ne potrebuje morda očetovsko in materino ljubezen, ljubezen med starši in sinovi, med možem in ženo? Nimamo morda potrebe po ljubezni do življenja, potrebe po veselju do življenja? In še, niso morda tudi potrebne osebe, ki vlagajo v dobrine tega sveta za izgradnjo zemlje, ki nam je bila dana, da lahko vsak prejme del njenih darov? Ni nam morda bila zaupana naloga, da skrbimo za razvoj zemlje in njenih dobrin? Če bolje prisluhnemo Gospodu in predvsem, če prisluhnemo vsemu temu, kar On pravi, v celoti, bomo razumeli, da Jezus ne zahteva od vseh istih stvari. Vsak ima svojo nalogo in zanj načrtovan način hoje za Gospodom. V današnjem evangeliju Jezus govori naravnost o tem, kar ni naloga tistih številnih, ki so se mu pridružili pri romanju proti Jeruzalemu, temveč je posebna poklicanost dvanajsterih. Ti bodo najprej morali iti preko pohujšanja križa in bodo morali biti pripravljeni v resnici pustiti vse in sprejeti na videz nesmiselno poslanstvo iti do skrajnih meja zemlje s svojo skromno kulturno izobrazbo in oznanjati svetu polnem lažne učenosti ter resnične ali navidezne formacije, kakor tudi seveda še posebej ubogim in preprostim, evangelij Jezusa Kristusa. Na širnih poteh sveta bodo morali biti pripravljeni osebno pretrpeti mučeništvo v pričevanje za evangelij križanega in vstalega Gospoda. Čeprav je Jezusova beseda na romanju proti Jeruzalemu, kjer ga spremlja velika množica, predvsem namenjena Dvanajsterim, pa njegov klic seveda sega onkraj zgodovinskega trenutka do vseh časov. V vseh časih kliče osebe, ki naj se zanesejo samo Nanj, pustijo vse ostalo in so popolnoma njemu na razpolago in s tem tudi drugim. S tem se ustvarjajo v svetu, v katerem se zdi, da veljata samo oblast in denar, oaze nesebične ljubezni.
Če se sedaj ponovno posvetimo evangeliju, bomo opazili, da Gospod ne govori samo o nekaj izbranih ter njihovih posebnih nalogah, saj bistvo Njegovega sporočila velja za vse. O čem pravzaprav gre, izrazi Jezus v nekem drugem trenutku: »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil. Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?« (Lk 9,24-25). Kdor hoče posedovati svoje življenje, ga imeti samo zase, ga bo izgubil. Samo kdor se daruje, prejme življenje. Z drugimi besedami: samo kdor ljubi, najde življenje. Ljubezen pa vedno zahteva, da gremo ven iz sebe, zahteva, da pustimo sebe. Kdor se ozira nazaj, da bi iskal samega sebe in želi imeti drugega samo zase, izgubi ravno na ta način sebe in drugega. Brez tega globljega izgubiti sebe, ni življenja. To je to središčno, kar nam hoče Gospod sporočiti v na videz tako trdem evangeljskem odlomku današnje nedelje. S svojo besedo nam daje gotovost, da lahko računamo na njegovo ljubezen, na ljubezen Boga, ki je postal človek. Spoznati to, je modrost, o kateri govori današnje prvo berilo. Tudi za to namreč velja, da vse znanje sveta nič vredno, če se ne naučimo živeti, če ne dojamemo, kaj je tisto, kar v življenju v resnici nekaj velja.