OZNANILA
- Hvala vsem, ki ste pomagali pripraviti današnji farni dan in pri njem tako ali drugače sodelujete. To je konkretna Cerkev.
- Jutri doma ne bo sv. maše, čeprav je oznanjena v Krmarju ker mašujem pri sestrah na Čatežu, kjer imajo praznik zavetnice reda: Marijo Mater Cerkve.
- V torek je ob 5. uri zjutraj odhod birmancev in njihovih prijateljev na izlet v Gardaland v Italiji.
- Danes teden je krstna nedelja. Ker je 3. nedelja v mesecu, bo tudi nabirka za župnijo.
- Po obeh sv. mašah vam bodo iz tednika Družina ponudili tudi izkušnjo naročnine na osrednji katoliški časopis.
- Danes teden bo ob 12.30 tudi blagoslov traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. Dejansko bo blagoslov najprej namenjen uporabnikom te tehnike, saj nas zadnji dogodki močno opozarjajo, da nesreča ne počiva.
- Mašni namen sv. maše danes teden ob 10. uri je za uspešno končano šolsko leto.
- V preddverju in na spletni strani so že prijavnice za oratorij, ki bo zadnji teden avgusta. Prijaviti pa se je dobro čim prej.
- Sedaj po maši bo razdelitev spričeval. Vsak pri svojem katehetu. Ob tej priložnosti se prav lepo zahvaljujem Aniti Zaletelj, Kristini Kraškovic in Dejanu Kristanu za lepo in gotovo tudi uspešno katehetsko leto. Naj vam Bog porne!
Marjan Turnšek
BINKOŠTI (C): Jn 14,15–16.23–26; Apd 2,1–11; Ps 104; Rim 8,8–17
“Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.” (Jn 14,26)
Duhovno bogat binkoštni praznik vam voščim!
Letos praznujemo svetoletne binkošti. V logotipu svetega leta prepoznamo srce – ljubezen, iz katerega poganja navzgor križ – vera, navzdol pa sidro – upanje. V tem simbolu je zajeta misel rajnega papeža Frančiška, s katero je napovedal sveto leto: »Upanje se namreč rodi iz ljubezni in temelji na ljubezni, ki izvira iz Jezusovega srca, prebodenega na križu.« Naše življenje vere se prične s krstom in v njem se kaže Kristusovo življenje, če ga razvijamo s poslušnostjo Božji milosti, kar oživlja v nas upanje, »ki ga delovanje Svetega Duha vedno obnavlja in dela neomajnega«. Temelj našega upanja je prav zagotovilo trajne navzočnosti Svetega Duha v našem življenju, iz katere »izžareva v vernih luč upanja«. (Upanje ne osramoti, 3)
Upanje v bolj povezano sožitje med ljudmi, se mi zdi vedno znova ogroženo. Včasih je kar težko najti okolja, kjer bi ljudje živeli skladno, občestveno, v harmoniji s stvarstvom in solidarno med seboj. Mnogim je kar normalno, da živijo napete odnose; kot da se vsi čutijo nekoliko sovražnike drug drugemu ali vsaj ogrožene in ogrožajoče. Narodi so v vojni med seboj, politika ni več umetnost možnega dobrega sožitja, ampak sovražno izključevanje; socialna omrežja so pa tako prava legla uničujočega negativizma. To vzpostavlja (ne)kulturo odmetavanja, ločevanja in prepiranja, v kateri so drugi in drugačni že v naprej dojeti kot sovražniki.
Binkoštni praznik me vabi, da ne pristanem na prepričanje, da se ne da nič storiti: kajti poslanstvo Svetega Duha je, da ozdravi to zmešnjavo in ločenost, ter vzpostavi občestvo.
Iz Svetega pisma razberem, da je eden izmed vzrokov za tako stanje oholost, kot jo zaznamo iz zgodbe o babilonskem stolpu, kjer se ljudje odpovedo Bogu in so prepričani, da bodo dosegli nebo s svojimi močmi (1 Mz 11,1-9). Binkošti pa so predstavljene prav kot ozdravitev te babilonske zmešnjave, saj Petra vsi razumejo. Ko se človek počuti nepremagljiv, kot da je brez mej, postane ohol. Oholost pa prične trgati vezi občestva; oholemu gredo vsi na živce in nihče ni zanj več dovolj dober. Oholost vodi v odstranitev drugega, ker mora oholi človek biti prvi, najboljši … V takšni situaciji je odrešilno le vetje Svetega Duha, ki ga tudi prepoznamo v okrivljenih podobah na logotipu svetega leta, ki spominjajo na jadra, napolnjena z vetrom. Zajemimo »veter« Svetega Duha v jadra našega življenja; naj nas on žene naprej.
Jezus predstavi Svetega Duha kot Tolažnika, Zagovornika, Advokata, ki nas vodi in brani v tej zmešnjavi sveta, ki nasprotuje Jezusovim učencem. Pravzaprav se Sveti Duh bori v našem imenu; daje nam moč, da vztrajamo. Predvsem nas Sveti Duh spodbuja na poti skupnostnega življenja; nas krepi, da ostanemo, da ne pobegnemo.
Sveti Duh je sladki gost duše, kot molimo v binkoštni pesmi slednici. Sv. Avguštin nas prepričuje, da nam ni treba iti nekam drugam, da bi dosegli Svetega Duha, ampak se le vrniti k sebi, v svojo notranjost in poslušati Duha, ki v nas prebiva, čeprav nismo tega vredni. Pustiti mu je treba, da v nas moli, govori in dela. Sad tega delovanja pa je: »Mnogoterost, če ni povezana z edinostjo, je izvor razprtij in prepirov; mnogoterost v edinosti pa ustvari eno samo dušo.« (sv. Avguštin, Govor 272/B, 2)
Če želim v svetem letu krepiti občestvo romarjev upanja, moram dati prostor v svoji notranjosti Svetemu Duhu ter mu zvesto prisluškovati in zaznavati njegove vzgibe ter jih uresničevati. Ne le binkoštni praznik, ampak celotno sveto leto je lahko še posebna priložnost za gradnjo skupnosti upanja, ki je zasidrano v Svetem Duhu.
Največ v tej smeri lahko naredimo v zakonskih, družinskih in prijateljskih odnosih. To gradi trdne temelje za upanja polno prihodnost tudi širše družbe, saj je sestavljena prav iz nas, posameznih ljudi, ki imamo prav zato možnost vplivanja nanjo. In na svoji strani imamo Svetega Duha, zato se nam ni treba bati, ampak le upati in upanje prinašati ljudem, s katerimi živimo. Tudi po tem skupnem premišljevanju smo poslani, da v svet ponesemo sporočilo današnjega praznika, ki je polno upanja.