OZNANILA
- Ob 14. uri lepo vabljeni k premišljevanju o tem, kako danes Jezus trpi v naših bolečinah in umiranju. Napisala ga je s. Emanuela Žerdin o zadnjem vzponu na goro Kalvarijo umirajoče matere. Molitev bo posvečena vsem hudo bolnim in umirajočim med nami.
- Popoldne ob 18. uri bo posvet animatorjev birmanskih skupin pred odhodom na duhovne vaje za birmance.
- Jutri je ob 19. uri sv. maša, čeprav ni bila oznanjena, za Nado Žlajpah.
- Jutri je tudi srečanje biblične skupine.
- V sredo je srečanje medžupnijske skupine Ecclesia v Stični.
- V četrtek je srečanje 1. zakonske skupine, v petek, 3. skupine in v soboto 2. zakonske skupine.
- V petek je odhod birmancev na duhovni vikend. Staši ste prejeli tudi elektronsko obvestilo. Lepo pa vabljeni tudi mladi iz prejšnje generacije birmancev in animatorji oratorija, da naredijo svojo skupino. Tako bi na sebi lasten način preverili kaj je resnična lepota in dostojanstvo osebe in bili z zgledom v pomoč tudi birmancem. Vsekakor je do srede potrebna prijava.
- Hvala Katarini Zorec za sinočnji čudovit koncert, s katerim smo lahko po sakralni glasbi začutili bridkosti Žalostne Matere Božje. Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru pa vabi k solidarnosti za popravilo 300m2 strehe, ki se je porušila v njihovi telovadnici. Položnice so pred kioskom, koda za spletno banko pa je na plakatu.
DUHOVNA SPODBUDA:
Jn 4,5–42
Tedaj je žena odložila vrč in pripovedovala ljudem
Samarijanka je ob srečanju z Jezusom spremenila svoje življenje. Ta žena predstavlja tiste ljudi, s katerimi se je Jezus rad srečeval, da bi iz njih naredil pričevalce. To so bili odrinjeni, izključeni, zaničevani ljudje. Med te je sodila tudi Samarijanka kot ženska in kot Samarijanka – te so Judje zelo prezirali. Jezus je želel srečati take ljudi, da bi jih ozdravil in jim povrnil dostojanstvo. Zelo je pomembno, da so ravno ti postali pričevalci nove drže, ki jo lahko imenujemo ‘kultura srečanja’.
Tako vidimo dve kulturi, ki si stojita nasproti: kultura srečanja in kultura izključevanja, predsodkov. V resnici samo tisti, ki prizna svojo slabotnost, svoje omejitve, lahko gradi bratske in solidarne odnose v Cerkvi in družbi. Tudi mi najdemo v tem evangeliju spodbudo, da ‘odložimo svoj vrč’, ki je znamenje vsega tistega, kar je na videz pomembno, a ki izgubi pomen pred Božjo ljubeznijo. Vsak ima enega ali pa celo več ’vrčev’. Vprašam sedaj vas, pa tudi sebe: ‘Kateri tvoj notranji vrč je tisti, ki te teži, tisti, ki te oddaljuje od Boga?’ Odložimo ga, da bomo s srcem zaslišali Jezusov glas, ki nam ponuja drugačno vodo, tisto vodo, ki nas približa Gospodu. Poklicani smo ponovno odkriti pomen ter smisel našega krščanskega življenja, ki se je začelo s krstom, in po zgledu Samarijanke pričevati našim bratom in sestram. Kaj? Veselje! Pričevati veselje srečanja z Jezusom. Rekel sem namreč, da nam vsako srečanje z Jezusom spremeni življenje, kakor nas vsako srečanje z Jezusom napolni z veseljem, tistim notranjim veseljem. Takšen je Gospod. Pričevati pa tudi, kakšne čudovite reči zna Gospod storiti v našem srcu, če smo pogumni, če imamo pogum odložiti naš vrč. EM