OZNANILA
- Jutri je srečanje biblične skupine.
- V torek bo ob 15.00 pogreb s sv. mašo Ivana Lovšina iz Male vasi pri Grosuplju.
- V torek zvečer je ob 20.00 priprava odraslih na zakramente.
- V četrtek je srečanje mladih v parih.
- Če je na Livarski, Trubarjevi in Ulici Viktorja Koleša še kdo, ki bi bil pripravljen darovati urico ali dve moči in časa za ureditev cerkvenih in pastoralnih prostorov, naj to sporoči. Ali pa preprosto pride v petek popoldne, da bo v pomoč upokojenkama, ki sicer v imenu vseh treh ulic v tem tednu skrbita za lepoto hiše Božje.
- Danes teden bo ob 10h obred izročitve Svetega pisma bodočim birmancem.
- Danes teden bo tudi posebna nabirka za spominsko obeležje, ki ga ob 80. letnici rojstva postavljamo prvemu župniku in graditelju cerkve in občestva g. Jožetu Kastelicu. Kot se je ponudil donator za njegov nagrobni spomenik in ni želel biti imenovan, bomo gotovo tudi tokrat zmogli ta strošek kot župnija. Tudi občina bo prispevala del sredstev, ker je g. Jožetu podelila naziv častnega občana. Seveda pa nas to ne more odvezovati od našega prispevka za bronast doprsni kip, ki bo stal pred cerkvijo ter v nas in bodočih rodovih budil hvaležnost za veliko delo, ki ga je Bog storil po pok. župniku Jožetu, saj je vendarle vse namenjeno nam, vam. Do sedaj, kljub dvema zaporednima objavama v Krmarju, ni bilo posebnega odziva. Kdor želi, seveda lahko v ta namen prispeva dar tudi na drugačen način. Blagoslov obeležja je predviden za praznik sv. Jožefa (slaba dva meseca). Več je v Krmarju.
DUHOVNA MISEL UPOK. NADŠKOFA MARJANA TURNŠKA:
“Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo. … Hodita za menoj, napravil vaju bomza ribiča ljudi.”
3. NEDELJA MED LETOM – NEDELJA BOŽJE BESEDE (A): Mt 4,12–23; Iz 8,23–9,2; Ps 27; 1 Kor 1,10–13.17
»Od njega so prejeli mreže Božje besede in jih vrgli v svet, kakor v globoko morje«, je pokomentiral sv. Avguštin današnji odlomek (Govor 248,2). A pot do trenutka, ko se bo to v resnici lahko zgodilo, bo še dolga. Poklicu je sledila še dolga pot spreobračanja, na katero je Jezus povabil na začetku svojega javnega delovanja. Zdaj tudi iz lastne izkušnje vem, da je za vstop v odnos z Jezusom, a tudi v vsak drug odnos, potrebna pripravljenost, da nekoliko spremenim svoj način razmišljanja in ravnanja; torej spreobrnjenje. Da sprejmem drugega, mu moram v srcu narediti prostor. Če še naprej sebe postavljam v središče in sem prepričan, da je edini pravi pogled na stvari moj, drugega zanesljivo nikoli ne bom zares sprejel v svoje življenje. Metanoeite (spremenite način mišljenja, dojemanja – pojdite onkraj samega sebe!) je tudi osnovni pogoj za sprejem Boga v svoje življenje.
Matej mi Jezusa predstavi, ko hodi ob morju in kliče svoje učence. Voda, jezero, morje so podobe, ki prikličejo smrt, nevarnost, življenjske situacije, ki me lahko preplavijo. Pokliče med lovljenjem rib, kliče med popravljanjem mrež; kliče ponoči in podnevi. Vse to je lahko podoba naših odnosov ali življenjskih položajev: vsakdanje delo, vsakdanji odnosi, ali popravljanje, krpanje odnosov, ki jih nimamo poguma dokončno odložiti. Jezus vse povabi, naj pustijo mreže, kajti morda se prav zdaj lahko začne živeti nekaj novega. Jezus me nenehno vabi k nečemu novemu, seveda v kvaliteti odnosov do njega in do ljudi; ne k nakupu novih artiklov v trgovinah.
Sprašujem se, kaj mi želi Jezus sporočiti s tem, ko najprej pokliče pare bratov. Morda to, da je prišel popravljat bratske odnose, ki se zalomijo že na samem začetku Svetega pisma; torej na začetku zgodovine človeštva. Na misel mi prihajajo Kajn in Abel, Izmael in Izak, Jakob in Ezav, Jožef in bratje … Bratje, ki se ubijajo, varajo, prodajajo … Težko je postajati bratje in sestre med seboj!
Jezus prihaja ozdravljat odnose. Nato pa jih naredi za prostor oznanila. Cerkev je v bratskih in sestrinskih odnosih in ne v strukturah, ki nato sicer tudi nastanejo, a niso in ne smejo postati bistvo. Kot Jezusovega učenca naj bi me prepoznali predvsem po tem, kako živim skupaj z drugimi, kako odpuščam, kako spoštujem in imam rad druge, zlasti bližnje. Evangelij moram najprej oznanjati z življenjem, potem pa – če je potrebno – tudi z besedo; na to včasih kar pozabim. V spomin mi prihaja misel papeža Leona XIV., ki jo je našim škofom ob obisku ad limina apostolorum prejšnji teden položil na srce: naj bodo edini med seboj. Tudi Pavel v odlomku iz Prvega pisma Korinčanom povzema to Jezusovo sporočilo, ko je zaskrbljen zaradi strankarskih razprtij med prvimi kristjani v njihovi skupnosti.
Poznam, kaj so začutili ti poklicani učenci. Ko se znajdem pred Besedo, ki me nagovarja, ko slutim, da se pred mano odpira pot svobode, začutim tudi nujnost to storiti: učenci so takoj pustili mreže! To ne naredim v svoji moči, ampak v moči Jezusove besede. Na meni je samo, da spustim to, kar me ovira pri preobrazbi življenja. Mreže, ki so bile sredstvo preživetja, so morda za poklicane postale tisto, kar jih je zapletalo in onemogočalo napredovanje. Zapustiti je treba »mreže«, da lahko sledim Jezusu. Tako lahko končno začnem živeti novo življenje – polno življenje. To je gotovo tudi jasno sporočilo današnje nedelje Božje besede z geslom: »Kajti prav blizu tebe je beseda.« (5 Mz 30,14)
Zato je nadvse pomembno prepoznati, kaj mi danes preprečuje, da bi slišal Besedo, da bi popolnoma sledil Gospodu. Zato moram preveriti, ali mi način, kako trenutno živim, pomaga slišati, živeti in nato oznanjati evangelij.