VELIKONOČNO RAZNOVANJE PRI NAS:
VELIKI ČETRTEK – slovesno bogoslužje ob 19. uri
kdor more, je lepo vabljen že h krizmeni maši v ljubljansko stolnico, ki bo ob 9. uri. Ta dan obhajamo slovesnost zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil zakrament svetega Rešnjega Telesa in mašniškega posvečenja. Oba zakramenta pričata, da je Jezus prišel na svet, da bi stregel. Zgled nam je dal, da bi tudi mi vsi tako delali, da bi tudi mi drug drugemu stregli. Po Slavi orgle in zvonovi utihnejo do velikonočne vigilije.
Obred umivanja nog tudi letos izpustimo zaradi epidemioloških razlogov.
Škofje so sklenili, da bo nabirka pri večerni maši na ta dan za Ukrajino.
Po sveti maši bomo spremljali Jezusa pri molitvi na Oljski gori.
VELIKI PETEK – obredi bodo ob 19. uri
Na veliki petek se spominjamo Jezusove smrti na križu. Veliki petek bomo v polnosti doživeli po obredih velikega petka, strogem postu in tihi zbranosti.
Ob 15. uri bo v cerkvi pobožnost križevega pota.
To je edini dan v letu, ko ni svete maše, saj veliki in večni duhovnik sam na oltarju križa daruje svoje življenje.
Bogoslužje velikega petka ima tri dele:
OPRAVILO BOŽJE BESEDE, ČEŠČENJE KRIŽA, OBHAJILO.
Ta dan so škofje naročili nabirko za Sveto deželo, ki je namenjena za podporo kristjanom na Bližnjem vzhodu.
Takoj po končanih obredih bo molitveno bdenje.
VELIKA SOBOTA
BLAGOSLOV OGNJA pred cerkvijo tudi letos opustimo, ker so epidemiološke razmere še občutljive in se izognemo raznosu po domovih. Lahko pa blagoslov ognja opravite doma, ko z blagoslovljeno vodo pokropite domači ogenj ali prižgano svečo.
ČAŠČENJE JEZUSA V BOŽJEM GROBU
Na veliko soboto bo Najsvetejše izpostavljeno v čaščenje čez dan. Od 10. do 17. ure. Velikonočna jedila dobijo svoj pravi pomen le v luči dogodkov svetega tri-dnevja. Zato si vzemimo čas pred ali po blagoslovu jedil za molitev pri Božjem grobu.
Na veliko soboto poleg tega, da Jezusa počastimo v božjem grobu, pripravimo tudi velikonočna jedila. Danes jih bomo nesli k blagoslovu, zaužili pa jih bomo šele pri velikonočnem zajtrku. Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju.
Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter evharistije – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki so hkrati znamenja z globljo vsebino in simboliko:
Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi prosimo, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali.
Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.
VELIKONOČNA VIGILIJA bo ob 20. uri
Za slavje luči prinesite sveče.
Velikonočna vigilija pomeni veselo čakanje v molitvi na Kristusovo vrnitev. Velikonočna vigilija je enako kot velika noč. Bogoslužje velikonočne
vigilije ima štiri dele: slavje luči ter besedno, krstno in evharistično bogoslužje. To je najpomembnejše in najveličastnejše bogoslužje celega leta.
VELIKONOČNO JUTRO
Vstajenje bo ob 7. uri. Slavje Vstalemu bomo začeli pri praznem grobu in nadaljevali s procesijo skozi pokopališče (močna simbolika zmage nad smrtjo) in slovesnim velikonočnim bogoslužjem.
Druga sv. maša bo ob 10. uri.
Tako jutranje »vstajenje« in nato velikonočni zajtrk, kot slovesna sv. maša velikonočne nedelje ob 10. uri so dejansko nadaljevanje vigilije in slavje naše vere.
Vstajenje pomeni življenje. Kristus živi. In živega ne iščemo v grobu. Če hočemo srečati Jezusa, Vstalega, ga ne bomo našli v preteklosti in tudi ne v mrtvih črkah ali v togih pravilih. Srečali ga bomo tam, kjer je življenje. Jezus nas hoče voditi k življenju, izpolnitvi, sreči. Zaupajmo življenju, ki ga besede in dejanja prebujajo v nas. Življenje naj kipi iz nas, da bodo po njem ljudje spoznali veličino velike noči.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, sv. maša bo ob 9. uri.
Ta dan je dela prost in čas za obiske, da podelimo veselje Kristusovega vstajenja tudi z drugimi. Zato gremo v »Emavs«.