Od sužnosti do svetosti
V slovenščini je izšla knjiga o priljubljeni črnski svetnici iz Sudana v Afriki –SVETI JOŽEFINI BAKHITI (1869 –1947). Poleg dnevnika, ki ga je osebno narekovala sosestriv Schiu (VI, Ita-lija), ko je že postala redovnica kanosijanka, vsebuje še štiri poglavja, ki dodatno osvetljujejonjen pomen za vesoljno Cerkev, slovenski narod in vsakega posameznika.
Kdo je sveta Jožefina Bakhita?
Njeno življenje na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje v Sudanu v Afriki so zaznamovale boleče izkušnje suženjstva in nato Božji poseg, po katerem je prišlo do popolnega preobrata, ko je spoznala svojega križanega Gospoda. Sveta Bakhita je znamenje v današnjem času, da lahko Božje usmiljenje doseže vsakega človeka, čeprav bi se okoliščine njegovega življenja lahko zdele še tako nemogoče.
Bakhitino brezskrbno otroštvo je bilo nasilno prekinjeno, ko so jo ugrabili arabski trgovci s sužnji. Iztrgana iz ljubečega družinskega okolja je pahnjena v bedo in trpljenje, ko je človek ponižan in so mu odvzete vse pravice ter postane kot stvar, s katero lastnik razpolaga po svoji volji. Najhujše trpljenje doživi, ko služi turškemu generalu in ji na telesu z britvijo naredijo sto štirinajst znamenj, vanje pa vtrejo soli, da bi ostala vidna vse življenje. Nezavestna obleži v mlaki krvi, potem pa tri mesece ostane negibna v postelji. Toda Božja pota so nedoumljiva človeškemu razumu in tako Bog kot ljubeči Oče nameni Bakhito za večje in lepše stvari. Kupi jo italijanski konzul Calisto Legnani z namenom, da jo osvobodi, ker pa je zaradi šoka ob ugrabitvi pozabila svoje ime in ime vasi, kjer je živela, je ne more vrniti njeni družini. Ko se konzul zaradi mahdistične revolucije vrne v Italijo, vzame s seboj tudi Bakhito in jo ob izkrcanju v Genovi izroči prijatelju Augustu Michieliju. Bakhita postane varuška novorojeni hčerki Mimmini. Michielijevi, ki imajo hotel v Suakinu, prodajo svojo posest v Benetkah, da bi se za stalno naselili v Sudanu, in takrat Bakhita prvič zavrne ukaz. Hoče ostati v Italiji, kjer sta z Mimmino začasno nastanjeni v zavodu za katehumene, ki ga vodijo sestre kanosijanke, medtem ko gospa Michieli ureja družinske zadeve.
Njena odločnost izhaja iz spoznanja Boga, edinega resničnega Gospo-darja. Ko dobi v dar malo razpelo, v trenutku prepozna Jezusa kot Odrešenika in se mu želi popolnoma izročiti. Po zapletih, ko mora posredovati celo kraljev odposlanec, je odločeno, da lahko sama svobodno odloča o svoji usodi. Postane redovnica in zares srečna, kar je tudi pomen besede Bakhita v arabščini, imena, ki so ji ga nadeli ugrabitelji. Po rokah beneškega patriarha Domenica Agostinija prejme 9. januarja 1890 sveti krst, birmo in prvo sveto obhajilo. Dobi ime Jožefina, Marjeta in Fortunata. Na praznik Brezmadežne šest let kasneje nare-di redovne zaobljube in postane Kristusova nevesta. Opravlja ponižna dela v kuhinji, zakris-tiji in vratarnici. Nekaj let preživi tako, da veliko potuje po hišah reda, da bi prebujala misi-jonarskega duha. Nato je premeščena v Schio, kjer ostane do konca zemeljskega življenja. 8. februarja 1947 jo Gospod pokliče k sebi in vse njene žrtve nagradi z večno srečo.
Kaj pomeni sveta Bakhita za Cerkev?
Sveta Jožefina Bakhita je velik dar za Cerkev. Blažena postane leta 1993, svetnica pa v jubilejnem letu 2000. Od takrat jo omenjajo vsi trije papeži do danes, kar kaže na njeno aktualnost v vseh časih. Je svetnica upanja, zavetnica Afrike in žrtev trgovine z ljudmi. Spo-ročilo, ki ga prinaša v današnji svet, je dragoceno: odpustiti vsem, tudi tistim, ki so nas pri-zadeli, saj Bog ljubi tudi njih, ki so ne le grešniki, ampak obenem žrtve lastnega greha. Sveta Bakhita nas uči, da moramo Boga iskati in se ne smemo zadovoljiti le z zunanjimi izrazi vere, temveč odriniti na globoko. Šele v Bogu bomo našli popolno izpolnitev hrepenenja, ki ga čuti vsaka duša.
Zakaj relikvije v Ivančni Gorici?
V Ivančni Gorici se v župnijski cerkvi svetega Jožefa nahaja relikvija svete Bakhite. Navzoča je med nami po koščku svoje kosti in nam kliče: “Ne bojte se, molim za vas.”Ko je bila še živa je pred smrtjo obljubila, da bo v nebesih močna in bo za nas pridobila veliko milosti. Največja za slovenski narod bi bila, da bi brat odpustil bratu, se spravil z njim in osvobodil svoje srce za ljubezen do Boga. Le resnica nas bo osvobodila – kjer je sloga, tam Bog daje svoj blagoslov. Sveta Bakhita prihaja med nas kot učiteljica molitve, prijateljica v stiki in močna priprošnjica. S svojim spoznanjem svetega Troedinega Boga nas želi spremljati in opogumljati, ko v preizkušnjah, s katerimise so-očamo, iščemo globlji smisel dogodkov, ki so nam včasih nerazumljivi. Govori nam, da je tisto, kar imamo za ovire priložnost, da se Bogu še bolj zau-pno približujemo, saj je vse, kar od njega prihaja dobro. Sveta Bakhita je dopustila Svetemu Duhu, da jo oblikuje po Božji podobi, zato je bila polna njegovih darov, ki so rodili obilen sad. Sprejmimo v svoja srca sporočilo njene svetosti in bo Bog tudi v naših življenjih lahko storil čude-že in nas naredil za znamenja svoje ljubezni našim bližnjim in celemu svetu.
Kaj prinaša knjiga Od sužnosti do svetosti?
Knjiga navaja besede treh papežev: svetega Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in sedanjega papeža Frančiška, ki jo postavljajo za svetel zgled na poti vere v današnjem času. Ta prinaša nove oblike suženjstva, katerega znamenje niso več verige, ampak izkoriščanje človeka po človeku. Opisana je duhovnost reda, ki mu je pripadala (Hčere Božje ljubezni) in molitve, ki so ji posvečene. Navedeni so čudeži in uslišanja, ki so se zgodili na njeno priprošnjo, kar potrjuje njene besede: “V nebesih bom močna in bom za vse pridobila veliko milosti.” Velika spodbuda za obnovljeno gorečnost v našem osebnem prizadevanju na poti svetosti so tudi razmišljanja slovenskih duhovnikov, ki poglabljajo naše razumevanje Bakhitine svetosti in osvetljujejo njene mnogotere vidike. Sveta Bakhita prihaja med Slovence kot učiteljica molitve, prijateljica v stiski in zanesljiva priprošnjica pri Bogu, da bi nam v moči svojega spoznanja Troedinega Boga pomagala rasti v zaupanju v dobroto Gospoda in spoštovanju njegove svete volje. Sama ga je kot ljubečega Očeta prepoznala po bolečih izkušnjah človeške krutosti, ko je bila kot sužnja telesno in duševno močno ranjena, a je z Božjo pomočjo vendarle prehodila pot od sužnosti do svetosti. “Ko bi vedeli, kako velika milost je poznati Gospoda!” Želi, da bi tudi mi dosegli tako stopnjo ljubezni in popolnega odpuščanja, ko bi zmogli moliti za tiste, ki so nas prizadeli. Prav zaradi tega je postala svetnica upanja in nam jo je Cerkev dala za sestro vseh. Sveta Bakhita nas spodbuja k temu, da bi resnično začeli iskati Boga v vsem, kar nam življenje prinaša. Kaže nam, da lahko v iskreni zazrtosti vase presežemo zgolj formalno razumevanje in udejanjanje vere in vstopimo v oseben odnos z Bogom. Tako bo naše ranjeno srce ozdravljeno in bomo svobodni za ljubezen do našega skupnega Očeta in Sina, ki nam je oznanil njegovo ljubezen za ceno svojega življenja. Resnica nas bo osvobodila in šele tedaj bo prišlo v slovenskem narodu do sprave, brez katere ne moremo sproščeno zadihati, se razvijati in uresničiti poslanstva, ki nam ga je Bog zaupal. Čeprav neizobražena, je sveta Bakhita dosegla veliko duhovno modrost. V odločilnih trenutkih se je znala prav odločati in je vedno izbrala Boga, zato je kažipot mladim. Je tudi zgled vzornega redovniškega življenja. Ob njej se potrjuje resnica, da je lepo biti kristjan, saj Jezus človeka, ki je notranje razkosan in zagrenjen, po svojem usmiljenju ponovno sestavi v novo in popolno celoto.
Slovenci imamo možnost počastiti sveto Bakhito v župnijski cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici, kjer se nahaja njena relikvija – košček kosti svetnice. Bogato slikovno gradivo dopolni in zaokroži predstavitev.
Nekateri sveto Bakhito ženekoliko poznate, sedaj pa se ponuja priložnost, da svoje védenje o njej poglobite. Je sodobna svetnica in nauki, ki izhajajo iz njenega življenja, ki ga je Bog tako čudovito preoblikoval in vodil, nam ponujajo odgovore na številna aktualna vprašanja.
Naj bo knjiga Od sužnosti do svetosti svetilnik v teh temnih časih, ko na viharnem morju današnjega sveta težko najdemo pravo smer, da bi krhko barko našega življenja varno privedli v miren pristan, ko duša v večnem zrenju Boga doseže končno srečo. Zaupajmo svetnici, ki goduje na slovenski kulturni praznik in je za najvišje merilo kulture postavila to, kar je edino zveličavno in odrešujoče – ljubezen do Boga.