NEDELJA SVETE TROJICE

30. maj, 2021

OZNANILA

  • Tudi ostali, ne le birmanci in njihove družine, ste lepo vabljeni k birmanski devetdnevnici, ki je vsaka večer ob 19. uri.
  • V ponedeljek je sklep šmarnic. Pridni obiskovalci  bodo dobili simbolne nagrade. Če pa je kje mogoče pripraviti tudi palačinke ali vsaj maso za njih, pa to sporočite.
  • V četrtek je slovesni in zapovedani praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Sveta maša bo izjemoma ob 18. uri, da bi se je lahko udeležile tudi družine z manjšimi otroki. Po sv. maši bomo imeli evharistično procesijo, saj je vremenska napoved zelo obetavna. Lepo bo, če bomo lahko poleg otrok s cvetjem uporabili tudi druga znamenja procesije in če soseske poskrbite vsaj za cvetje na oltarjih, ki so obrnjeni proti vašim domovom.
  • Petek je prvi v mesecu in dopoldne obiskujem bolnike na domovih.
  • V soboto bo ob 10. uri slovesnost sv. birme. Molimo za naše birmanke in birmance.
  • Danes teden bo zahvalno bogoslužje pred sklepom veroučnega in šolskega leta. Otroci, ki bi želeli sodelovati pri sveti maši, naj pridejo to nedeljo 8.45 v atrij. Povabljeni starši in otroci, da zapišejo narišejo, kakšen utrinek iz tega časa (lahko tudi nepodpisanega), ga položijo pred mašo v veliko košaro pri vhodu. Pri darovanju bomo te darove prinesli na oltar.

DUHOVNA SPODBUDA

PRAZNIK SVETE TROJICE (B): Mt 28,16-20; 2 Mz 4,32-34.39-40; Ps 33; Rim 8,14-17»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20)»Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil.« (Mt 28,16)Matejev evangelij začenja z imenom Emanuel, Bog z nami, in se sklene z Jezusovo obljubo: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) To si predstavljam kot velik oklepaj, kot velik objem, objem Boga, ki drži skupaj vse naše življenje in vse stvarstvo. V tem slutim veliko želja Boga, da bi s svojo navzočnostjo izpolnil umanjkanje, ki ga nosim v sebi, ko doživljam svojo nepopolnost. V domišljavi človekovi popolnosti ni prostora za Boga, saj v njej moj jaz zavzame ves moj svet. Zato priznavam svojo omejenost in jo odpiram troedinemu Bogu, da jo bo on izpolnil in ji dal vrednost s svojo milostjo.Zanimiva je tale nepopolnost in omejenost, ki jo zaznavam v evangeliju. V njem je Cerkev, ki je poslana oznanjat, prikazana nepopolna. Sveto pismo ves čas ohranja simetrijo števila dvanajst, na koncu pa … »Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil.« (Mt 28,16) Cerkev »kruljava«, brez enega apostola kot grški tempelj brez enega stebra. In to je Cerkev, ki je poslana oznanjat Božjo ljubezen. Cerkev, ki ji manjka en »steber«, ki ne sme ostati v Judeji, mora iziti, hoditi; mora v Galilejo, kjer naleti na nepopolno publiko, ne preveč pravoverno, oddaljeno od krajev politične in verske moči. Včasih si tudi škofje in župniki želimo popolne skupnosti: take, ki bi končno dojele naše besede; želimo prijazne skupnosti, a ne preveč posesivne, želimo tihe skupnosti, a tudi vesele. A tudi danes se znajdemo pred nepopolnimi skupnostmi, kot je bila tista rojevajoča se Cerkev. In prav to Cerkev je treba ljubiti.Cerkev, ki je poslana oznanjat Božjo ljubezen, tudi dvomi in je celo nekoliko dvolična: »Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.« (Mt 28,17) Nekateri so z zunanjo držo izražali, kar ni odgovarjalo notranji drži. V tem vidim tudi neko svojo izvorno nepopolnost, ko nadaljujem svoje krščansko življenje, tudi ko me v globini najeda dvom. To je nepopolnost vsake duhovne poti, vsake vere, ki se sprašuje, vsakega vernika, ki ne more, da se kdaj ne bi zaustavil tudi na počivališču dvoma.Morda se sliši paradoksno, a samo takšna nepopolna Cerkev lahko oznanja resnično ljubezen, ljubezen, ki ni samotarska, ni ljubezen Aristotelovega negibanega gibala, blaženega v svoji osamljenosti; a tudi ni ljubezen v dvoje, pubertetniška ljubezen vase zaprtega para, kjer jaz ljubi ti in ti ljubi jaz in poleg tega nič drugega ne obstaja. Če je ljubezen enega narcistična, ki nima potrebe prositi, ki se dojema začetek in konec sveta, je ljubezen v dvoje sterilna vzajemnost (ti meni, jaz tebi), ljubezen, ki ne daje sadov in se hitro izprazni.Resnična ljubezen je pravzaprav »ekscesna«, je izven sebe; je ljubezen, ki se podarja drugim in ne ostaja zaprta ne v izolacijo ne v vzajemnost. Zato je resnična ljubezen lahko le trinitarna! Boga, ki je ljubezen, si predstavljam kot objem Očeta in Sina, ki ga podarjata človeštvu. Je osebni »prostor« odnosa med Očetom in Sinom, v katerega sem povabljen skupaj z vami. Je občestvo, ki postane dar za vse nas. Objem, Prostor, Skupnost – to so različna imena za Svetega Duha!Vsi smo rojeni takšni, da nam nekaj manjka: nepopolni, nesposobni preživeti sami. Kdo ve, če že v to izvorno nepopolnost ni zapisana skrivnost ljubezni. Kjer pri človeku ni nepopolnosti in pomanjkanja, se težko najde prostor za ljubezen. V svetem pismu pogosto naletimo na misel, da Bog ni izbral popolnega ljudstva, velikega in močnega, ampak majhnega, ubogega, preziranega. Zato se zahvaljujem Bogu za nepopolnost, saj sem zaradi nje lažje odprt v odnos, lažje sprejemam pomoč in jo dajem drugim v njihovi nepopolnosti, da končno skupaj zlezemo v objem Svete Trojice, ki je Ljubezen, da našo nepopolnost dopolni s svojo ljubečo navzočnostjo.

+Marjan Turnšek