OZNANILA
8. NEDELJA MED LETOM
(27. 2. 2022)
- Na pepelnično sredo, 2. marca, začnemo sveti postni čas. To je dan strogega posta. Med večernim bogoslužjem bo ob 18.30 tudi obred pepeljenja.
- Nadškof Stanislav Zore vse Slovenke in Slovence lepo vabi, da se na pepelnično sredo pridružimo pobudi papeža Frančiška, ki je pepelnično sredo (2. marec 2022) razglasil za poseben dan molitve in posta za mir. Papež pravi: »Jezus nas je učil, da se na hudičevo nesmiselnost nasilja odgovori z Božjim orožjem, z molitvijo in postom. Vse vabim, da pepelnično sredo, 2. marca, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu. Kraljica miru naj obvaruje svet pred norostjo vojne.«
- V sredo je, v času verouka, tudi srečanje staršev prvoobhajancev.
- V četrtek je po sv. maši srečanje vseh, ki ste pripravljeni kakor koli pomagati pri praznovanju zlate maše očeta župnije msgr. Jožeta Kastelica, ki bo 6. junija letos. Ne le sedanji in prejšnji člani ŽPS, vsi, ki ste pomagali pri organizaciji župnijskih dnevov in drugih dogodkov… lepo vabljeni.
- V petek, ki je tokrat tudi prvi v mesecu in naprej vse postne petke se bo bogoslužje začenjalo s pobožnostjo križevega pota. Ta bo tudi ob nedeljah ob 14. uri.
- Več o postnih dejavnostih je v novem Krmarju. Pred kioskom lahko vzamete kartončke z molitvijo, otroci bodo dobili polo za sestavo postne kocke.
- V soboto bo ob 19. uri »mladinc« pred postom in duhovnimi vajami.
- V nedeljo bo vse dopoldne priložnost za sv. spoved. Čudoviti dar na poti k poboljšanju. Ob 9. uri bo srečanje slomškovega branja za otroke. Ob 10. uri pa se nam bodo predstavili bodoči birmanci, ko bodo med sv. mašo obredno prejeli Sveto pismo.
- Romarji, ki junija potujemo v Italijo in Medžugorje, če želite brezplačno zavarovanje v tujini, se v tem tednu prijavite. 20 je že prijavljenih.
- Župnija Ivančna Gorica bo končno dobila tudi svoj novi glavni oltar z upodobitvijo sv. Jožefa. Mojstrsko delo je zaupano umetniku Jožetu Trontlju, ki je čudovito opremil že oltarni prostor v naši cerkvi in kapeli. Sedanjemu kipu bomo izbrali drugo častno mesto v kapeli ali preddverju. Nova podoba našega zavetnika se navdihuje v kipu sv. Jožefa, Jezusovega varuha, ki se nahaja med svetiščem sv. Jožefa in baziliko Marijinega oznanjenja, v Nazaretu (slika spodaj). Torej na prostoru, kjer je, po izročilu, Sveta Družina res živela. Seveda ne bo šlo za kopijo. Sodobna upodobitev mladega moža, ki se v drži pripravljenosti pogumno odziva na Božji načrt, bo povsem naša. V ozadju kipa naravne velikosti bodo reliefne upodobitve tistih stvarnosti, katerih zavetnik je sv. Jožef. Tudi Slovenskih dežel in naše župnije… Vse bo izdelano iz orehovine. Mogoče, vsaj kip, uspemo postaviti že do zlate maše.
Nabirke prve nedelja v mesecu marcu, aprilu in maju bodo za nov glavni oltar sv. Jožefa.
DUHOVNA SPODBUDA papeža Frančiška
Današnji evangeljski odlomek predstavlja kratke prilike, s katerimi hoče Jezus nakazati svojim učencem pot, po kateri je potrebno hoditi, da bi razumno živeli. Z vprašanjem: »Mar more slepi voditi slepega?« (Lk 6,39), hoče On poudariti, da voditelj ne sme biti slep, temveč mora dobro videti, to je, mora imeti modrost za razumno vodstvo, če ne tvega, da bo povzročal škodo osebam, ki se mu zaupajo. Jezus s tem privabi pozornost tistih, ki imajo vzgojne ali vodstvene odgovornosti: pastirjev duš, političnih oblasti, zakonodajalcev, učiteljev, staršev in jih opozori, da se morajo zavedati svoje občutljive vloge in vedno razločevati pravo pot, po kateri voditi osebe.
Jezus uporabi enega od modrostnih izrekov, da bi pokazal na samega sebe kot zgled učitelja in voditelja, za katerim hoditi: »Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izpopolnjen, bo kakor njegov učitelj« (v. 40). To je povabilo za hojo za njegovim zgledom in njegovim naukom, da bi bili zanesljivi in modri voditelji. Ta nauk predvsem vsebuje govor na gori, ki ga zadnje tri nedelje predlaga v evangeliju bogoslužje in pokaže na drži krotkosti ter usmiljenja, da bi bili iskrene, ponižne in pravične osebe.
V današnjem odlomku najdemo še drugi pomenljiv stavek, torej tisti, ki opozarja, da nismo domišljavi in hinavci. Tako pravi: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v lastnem očesu pa ne opaziš?« (v. 41). Večkrat, to vemo vsi, je veliko lažje opaziti in obsoditi pomanjkljivosti ter grehe drugih in ne uspeti videti z isto jasnostjo svojih. Mi vedno skrivamo svoje napake, skrivamo jih tudi pred samim seboj, medtem ko je lahko videti napake drugih. Skušnjava je namreč v tem, da smo popustljivi s samim seboj, širokogrudni s samim seboj in pa trdi pri obsodbi drugih. Vedno je koristno pomagati bližnjemu z modrimi nasveti, a ko opazujemo in popravljamo napake svojega bližnjega, se moramo pri tem zavedati, da imamo tudi mi napake. Če sam mislim, da jih nimam, ne morem obsojati in popravljati drugih. Vsi imamo napake, vsi. Tega se moramo zavedati in preden obsojamo druge, moramo pogledati sami vase. Na ta način se bomo odzivali s ponižnostjo in verodostojnostjo ter pričevali z dejavno ljubeznijo.
Kako lahko razumemo, če je naše oko svobodno ali pa ga ovira bruno? O tem reče ponovno Jezus: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu« (vv. 43-44). Sad so dejanja, pa tudi besede. Tudi po besedah se prepozna kvaliteto drevesa. Saj tisti, ki je dober, jemlje iz svojega srca in svojih ust dobro in kdor je slab jemlje ven slabo, ker izvaja najbolj škodljivo dejanje med nami in to je opravljanje. Govorice, govoriti slabo o drugih, to uničuje. Uničuje družino, uničuje šolo, uničuje delovno mesto, uničuje četrt… Z jezikom se začenjajo vojne. Pomislimo malo na ta Jezusov nauk in premislimo. Zastavimo si vprašanje: Govorim grdo o drugih? Skušam vedno umazati druge? Zame je lažje videti napake drugih ali svoje napake? Skušajmo se vsaj malo popravljati. To bo dobro delo vsem. Prosimo za Marijino pomoč in priprošnjo, da bi lahko hodili za Gospodom po tej poti.