OZNANILA
- Hvala za današnjo nabirko 3. nedelje. V pomoč in spodbudo so darovi, za našo hišo Božjo, ki je tukaj za vas in bodoče generacije.
- Bliža se postni čas, ki ga imamo tudi letos možnost poglobljeno doživljati ob vsakodnevni božji besedi in na tedenskih srečanjih. Vabimo vas, da se pridružimo postnim duhovnim vajam v vsakdanjem življenju (PDVŽ). Vsak teden boste prejeli gradivo, ki ga pripravlja p. Milan Bizant. Srečali se boste lahko vsak ponedeljek na ZOOM-u ali v živo ob torkih v župnišču. Če želite odrinit na globoko bo skupina prava spodbuda za osebno delo. Pridružite se ali še koga povabite. Prvo uvodno srečanje bo v ponedeljek 28. 2. oz. v živo v torek 1. 3.2022 po maši.
- V Družini prejšnje nedelje je objavljena reportaža o naših sestrah Corpus Christi na Čatežu. Izvod gratis Družine lahko, tisti, ki niste naročniki, vzamete pred kioskom.
DUHOVNA SPODBUDA + Marjana Turnška
7. NEDELJA MED LETOM (C): Lk 6, 27-38; 1 Sam 26,2.7-9.12-13.22-23; Ps 103,1-4.8.10.12-13; 1 Kor 15,45-49″Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.” (Lk 6,31)»Z nami ne ravna po naših grehih, ne vrača nam po naši krivdi.« (Ps 103,10) »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. Ne sodite in ne boste sojeni; ne obsojajte in ne boste obsojeni; odpuščajte in vam bo odpuščeno.« (Lk 6,36-38) Pri opazovanju življenja dobim vtis, da smo ljudje kot vrvohodci, ki vso pozornost polagajo, v lovljenje ravnotežja. V smislu, da se nam vedno izravna, da ja ne bi dali več, kot dobimo nazaj ali kot smo že prej prejeli. Takšno ravnotežje ohranjamo s kompromisi, postajamo eksperti nekakšne »diplomacije«, pazimo, da ne zaidemo v položaje, kjer bi se kompromitirali pred drugimi: odnosi postanejo »vljudnostni obiski«, srečanja se spremenijo v »prikrite posle«, praznovanja prevzamejo podobo pogovornih krožkov, kjer se razpravlja, ali je bilo vredno toliko investirati … Pred volitvami pa se v javnosti sploh dogaja samo še ta dinamika: koliko »suniti« v desno in koliko v levo, da še ostanem »na vrvi«.Na to temo berem tudi Božjo besedo današnje nedelje. Glasno me kliče k razbitju takšnega ravnovesja. Odlomek iz 1 Sam opisuje možnost, ki se ponudi Davidu, da ubije Savla. Abišaju je popolnoma jasno: »Bog ti je dal v roke tvojega sovražnika.« (26,8) A David ne sprejema logike maščevanja, čeprav to pomeni, da mora še naprej bežati pred Savlom. Tudi če mu je Bog dal Savla v roke, ga David vrača nazaj v Božje roke. Razmišljam, kako sem se kdaj trudil opravičiti maščevanje ali slabe misli o drugih z »duhovnimi« razlogi, in koliko me je stalo, da sem to presegel. »Upravičeni« razlogi skrivajo velikokrat v sebi zlobo, logiko »milo za drago«. Sposobni smo celo ubijati s pretvezo, da delamo dobro, svoja nepoštena dejanja opravičujemo z izgovorom, da čistimo svet grešnosti!Vedno znova sem postavljen pred alternativo, da odgovorim na zlo z isto logiko, ali pa izberemo drugačno. V prvem primeru postanem sokrivec v zlu. Včasih se lahko samo povlečem nazaj, da ne sledim zlobnežu na njegov način.Recipročnosti (ti meni, jaz tebi) je postala pomembna vrednota naše kulture, vzgoje, običajev; in čutim, da se mi kdaj prikrade kot nekaj samoumevnega. A takšna recipročnost ni evangeljska vrednota; zato se ji zoperstavljam. Jezus me znova vabi, da izstopim iz teh dinamik dvojnih iger, iz mentalitete preračunljivosti, kjer je moj odgovor vedno umerjen po meri tega, kar sem od drugega prejel. Jezus jo zamenja s preseganjem. Recipročnost me sili, da ostanem v povsem svetni logiki in skrenem z evangeljske poti. A zadovoljstvo me napolni le, ko pred svoje pravice postavim izpolnitev svojih dolžnosti: »Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31) Stokrat si moram ponoviti: kot »hočete«, ne kot »delajo«! Za preseganje sem ustvarjen, ne le za vračanje (in še to malo manj, če mi le uspe).Izvora te vrste ljubezni ne najdem v sebi, ampak se zavedam, da sem jo najprej sam prejel od nekoga drugega. Bog ne ravna z menoj po mojih zaslugah: »Z nami ne ravna po naših grehih, ne vrača nam po naši krivdi.« (Ps 103,10) Spomnil sem se sv. Ignacija Loyolskega, ki me je v duhovnih vajah vabil h kontemplaciji in k čudenju nad dejstvom, da sem bil odrešen brez svojih zaslug. Pri tem se rodi moč za prekinitev logike recipročnosti. Bog o meni ne razmišlja s pojmi recipročnosti, zato ga lahko prosim: »Zdajle bom prosil, da zardim in se sramujem sam sebe, ko vidim, koliko jih je pogubljenih zaradi enega samega smrtnega greha in kolikokrat sem sam zaslužil, da bi bil zaradi tolikih grehov na veke obsojen.« (Dv 48) Če izidem iz dinamike recipročnosti, bom sam prvi pridobil. Sam se namreč izpostavljam sodbi, obsodbi, če ji sledim: »Ne sodite in ne boste sojeni; ne obsojajte in ne boste obsojeni; odpuščajte in vam bo odpuščeno.« (Lk 6,37-38)Torej bo s te »vrvohodne« dinamike življenja vendarle treba pasti. Božje usmiljenje je presežno, brez recipročnosti: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče.« (Lk 6,36)