14. februar 2021
OZNANILA
- V sredo, 17. 2. začnemo sveti postni čas. Več o postnih spodbudah v sredo, na pepelnico in prihodnjo nedeljo. Vsekakor priporočam, da si vsak prebere pet stavkov na naslovnici Krmarja in naredi trden sklep, kje konkretno bi lahko Bogu omogočil, da naredi kako lepo spremembo v osebnem življenju.
- Torej v sredo je dan strogega posta. Ob 18.30 bo sv. maša z obredom pepeljenja. Lepo vabljeni.
- V postnem času bodo tudi pobožnosti križevega pota ob običajnih časih. V petek na začetku bogoslužja ob 18.30 in v nedeljo ob 14. uri.
- V tem tednu je, kjub odprtju šole za vse razrede, reden verouk še preko zoom povezave. Birmanci, 8. in 9. pa imajo skupno, v živo, srečanje na pepelnico ob 17. uri v cerkvi.
- Danes teden bo tudi nabirka 3, nedelje v mesecu (po dolgem času).
- Naši koledniki so predstavljeni v reviji Misijonska obzorja.
- Pod korom lahko vzamete zgibanke ob svetovnem dnevu bolnikov. V njih je predstavitev duhovne oskrbe starejših in bolnikov na domu, v bolnišnicah in domovih.
- V preddverju pa lahko vzamete poster z letošnjim postnim koledarjem za otroke s spodbudami za postne dni. Namenjen je otrokom in njihovim družinam, rdeča nit pa je PRIJAZNOST. Vsak dan majhna pozornost…
DUHOVNA SPODBUDA
6. NEDELJA MED LETOM (B):
Mr 1,40-45; 3 Mz 13,1-2.44-46; Ps 32,1-2.5.10-11; 1 Kor 10,31 – 11,1
“Če hočeš, me moreš očistiti. … Hočem, bodi očiščen! … Jezus ni mogel več javno v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih.” (Mr 1,40.41.45)» Socialna razdalja« je med pogostejšimi izrazi v zadnjem letu (bolje je reči »telesna razdalja«, saj razdalja v tem pomenu ne more biti socialna, ker otežuje povezanost). Sprejemam jo zavestno, ker je ta žrtev nujna za preživetje v pandemiji; a vem tudi, da mora biti čim prej presežena, saj nehote sporoča, da nas drugi neprestano ogroža. A bolj problematično se mi zdi, da obstaja »držati (se) na razdalji (drugega)« tudi brez pandemije: ko držim drugega »na razdalji«, ker ga ne želim v svoji bližini; zato ga oddaljim, umaknem, izženem – v različnih pomenih besede. Kar danes zavestno sprejemam, je v družbi že od nekdaj: nekatere, ki motijo, ki niso na višini, ki niso naši, tiste, ki bi škodili naši lepi podobi … je treba držati na distanci. Ko sem bil kaplan v takrat Titovem Velenju, so mi pripovedovali, da pred leti duhovniki niso smeli duhovniško oblečeni v mesto v času, ko je tam bila na obisku kakšna državniška delegacija, ki so ji razkazovali »socialistično mesto«.Gobavec iz evangelija je človek brez upanja, brez rešitve. V judovstvu je vsak dotik s smrtjo pomenil nečistost in prepoved udeležbe pri bogoslužju ter potrebo po očiščenju. Za gobavca očiščenje ni več mogoče, ker nosi smrt na sebi in se je ne more rešiti; zato ostane trajno nečist in izobčen. Le Božji poseg ga lahko reši. Zato je podoba tistih naših situacij, v katerih se zavemo, da nas jih lahko reši le Bog.Če živiš dolgo kot izobčenec, ko ti dolgo dopovedujejo, da nisi v redu, začneš na koncu v to verjeti tudi sam. Verjameš, da nisi vreden ljubezni in da zate ni izhoda. Zaverjameš celo, da tudi Bog noče imeti nič več s teboj. Ko ta gobavec sreča Jezusa, ga prosi, če ga slučajno hoče ozdraviti, če je tudi zanj kaj prostora v Božjem usmiljenju. Jezus poudari, da ta ozdravitev ni slučajna, ampak je izraz jasnega Božjega hotenja: »Hočem!«Ob tej ozdravitvi sem se zavedel, da me Jezus uči, biti pripravljen sprejeti tudi izobčenje, če želim komu pomagati. Zaradi te ozdravitve z dotikom, Jezus ne more več javno vstopiti v mesto: ker se je dotaknil gobavca, je tudi on veljal za potencialno okuženega (danes bi rekli, da je moral v samoizolacijo ali karanteno). A Jezus to izkoristi, da je lahko z drugimi izobčenimi, z izključenimi, ki bivajo na samotnih krajih, in tistimi, ki jih v mestih niso marali, ker so jih imeli za nevarne. Jezus sprejme izključenost, da je lahko z izključenimi! Kakšna lekcija zame!!! Današnji evangelij je vesela vest za vse »gobave«, za vse, ki so primorani »držati se daleč stran«, za vse, ki so bili »odstranjeni« … ker so se previdnostno znašli v »privilegiranem položaju«, da lahko srečajo Jezusa in se mu pustijo ozdraviti.
+Marjan Turnšek