5. VELIKONOČNA NEDELJA

2. maj 2021

Za vse, ki se svete maše ne boste mogli udeležiti v živo, jo boste lahko spremljali ob 10h preko spodnje povezave:

OZNANILA

  • Jutri, v ponedeljek in nato skozi ves mesec se šmarnična pobožnost nadaljuje z bogoslužji ob 19. uri. Poslušali bomo razgibane dialoge med otroki in malim angelom Serafinčkom, ki nam bodo približali svetniške like vseh starosti, stanov in obdobij.
  • V tem tednu in do konca veroučnega leta je verouk spet v živo po prvotnem urniku. Sprememba je le za birmance, ki bodo v treh manjših skupinah, da bi se lahko čim bolje pripravili na praznik sv. birme, čez dober mesec. Urnik je na oglasni deski in na spletni strani.
  • V torek bo v času verouka, to je ob 16.30 srečanje za starše prvoobhajancev.
  • V sredo bo ob 16. uri v Stični pogreb Frančiške Ferkulj iz Ivančne Gorice.
  • Petek je prvi v mesecu. Dopoldne bo obhajanje bolnikov na domovih.
  • V soboto je za člane ŽPS in župnijske sodelavce ob 9. uri zoom srečanje.
  • Prav tako ob 9. uri pa v soboto s starši birmancev začenjamo generalno urejanje cerkvene okolice. Ker se bodo starši prvoobhajancev 15. maja posvetili čiščenju cerkve, Spodnja Draga pride na vrsto šele 22. in 29. maja.

DUHOVNA SPODBUDA

Božja Beseda tudi na to peto velikonočno nedeljo nadaljuje s kazanjem poti in pogojev, da bomo skupnost vstalega Gospoda. Prejšnjo nedeljo je bil izpostavljen odnos med vernikom in Jezusom, Dobrim pastirjem. Danes pa nam evangelij predlaga trenutek, ko se Jezus predstavi kot prava trta in nas povabi, da ostanemo povezani z njim, da bomo obrodili obilo sadu (prim. Jn, 15,1-8). Trta je rastlina, ki je sestavljena kot eno skupaj z mladikami. In mladike so rodovitne le, če so povezane s trto. Ta odnos je skrivnost krščanskega življenja in evangelist Janez ga izrazi z glagolom »ostati«, ki se v današnjem odlomku sedemkrat ponovi.  Ostati v meni, ostati v Gospodu.

Gre za to, da ostanemo z Gospodom ter tako najdemo pogum, da gremo ven iz samih sebe, iz svojih udobnosti, iz svojih ozkih in zavarovanih prostorov, da bi se srečali na odprtem morju potreb drugih ter bi na široko zadihali s svojim krščanskim pričevanjem v svetu. Ta pogum, da gremo iz sebe ter se zanimamo za potrebe drugih, se porodi iz vere v vstalega Gospoda ter iz gotovosti, da Sveti Duh spremlja našo zgodovino. Eden od najbolj zrelih sadov, ki izhaja iz občestva s Kristusom, je dejansko prizadevanje za dejavno ljubezen do bližnjega, da ljubimo brate in sestre z zatajevanjem samega sebe vse do zadnjih posledic tako, kot nas je Jezus ljubil. Dinamika dejavne ljubezni vernika, ni sad strategij, se ne porodi preko zunanje spodbude, torej iz socialnih ali ideoloških instanc, temveč iz srečanja z Jezusom in s tem, da ostanemo v Jezusu. On je za nas trta, iz katere črpamo limfo, to je življenje, da bi prinašali v družbo drugačen način življenja in razdajanja, v katerem so na prvem mestu zadnji.

Kadar smo tesno povezani z Gospodom, kot so tesno povezane in združene med seboj trta in mladike, smo sposobni prinašati sadove novega življenja, torej usmiljenja, pravičnosti in miru, ki izhajajo iz Gospodovega vstajenja. Ravno to so storili svetniki, torej oni, ki so v polnosti živeli krščansko življenje ter pričevanje dejavne ljubezni, saj so bili resnične mladike Gospodove trte. Da pa smo sveti, »ni potrebno biti škof, duhovnik, redovnica, redovnik… Vsi smo poklicani biti sveti tako, da živimo z ljubeznijo ter ponudimo vsakdo svoje pričevanje sredi vsakodnevnih zaposlitev, tam kjer se nahajamo« (Gaudete et exsultate, 14). Vsi mi smo poklicani biti sveti z vsem tem bogastvom, ki ga prejemamo od vstalega Gospoda. Vsaka dejavnost, delo in počitek, družinsko in družbeno življenje, izvajanje politične, kulturne in ekonomske odgovornosti,  vsaka dejavnost, tako majhna kot velika, če je živeta v povezanosti z Jezusom ter z držo ljubezni in služenja, je priložnost, da v polnosti živimo krst in evangeljsko svetost.

Naj nam pomaga Marija, Kraljica svetnikov ter zgled popolnega občestva s svojim božanskim Sinom ter naj nas poučuje, kako ostati z Jezusom kot mladike na trti in se nikoli ločiti od Njegove ljubezni. Kajti nič ne moremo brez Njega, saj je naše življenje živi Kristus, navzoč v Cerkvi in v svetu.

papež Frančišek