25. april, 2021
OZNANILA
- Za šolo in verouk so v tem tednu prvomajske počitnice. Ker bo, vsem izzivom navkljub, letošnji prvi maj vendarle bolj umirjen, ni nič narobe, če bo kdo te dni doma ali v bližini (agencije – potovanja; trgovine – čevapčiči). V soboto 1.maja bomo imeli letos celodnevno čaščenje Svetega Rešnjega Telesa. Vsaj dva tehtna razloga sta, poleg tega, da se letos ne bomo tako prvomajsko razbežali, za zahvaljevanje in prošnje v družbi Dobrega Pastirja. To je leto sv. Jožefa in župnijsko žegnanje. 1. maj je praznik sv. Jožefa delavca, ki ima letos, v njemu posvečenem letu, še posebno težo. V nedeljo 2. maja, pa bo natanko 22 let, od kar je bila 2. maja 1999 naša cerkev posvečena. Ker ne moremo imeti posebnih druženj pred cerkvijo in ne nikakršne pogostitve, naj nam bo sobotni 1. maj priložnost za praznovanje v naših srcih. Sv. maša bo samo ob 9. uri, nato pa vse do 19. ure čaščenje v majhnih skupinah. Predlog razporeda je v Krmarju, na oglasnih deskah in na župnijski spletni strani. Sicer pa je v Jezusovo družbo vsak vabljen kadar more, da le pride. Čaščenje bo v cerkvi.
- Danes teden, na žegnanjski dan, bosta slovesni bogoslužji ob 8. in 10. uri. Ker ni več prepovedi ljudskega petja, bomo prepevali in molili ter tako slavili našega Gospoda.
Razpored za celodnevno čaščenje Svetega Rešnjega Telesa 1. maja 2021:
- 9.00 – sv. maša s krstom
- 10.30 – otroci
- 11.30 – birmanci in mladi
- 12.30 – kdor more
- 14.00 – Ivančna Gorica
- 15.00 – Malo Hudo, Stranska vas, Spodnja Draga, Studenec, Vrhpolje
- 16.00 – Črnela, Mleščevo, Škrjanče, Gorenja vas, Mrzlo polje
- 17.00 – zakonske skupine, zakonci
- 18.00 – Jožefine
- Seveda, vedno kadar kdo more.
DUHOVNA SPODBUDA
Bogoslužje današnje četrte velikonočne nedelje nadaljuje z namenom pomagati nam ponovno odkriti našo identiteto učencev vstalega Gospoda. V Apostolskih delih je Peter odkrito izjavil, da se je ozdravitev hromega, ki jo je on storil ter o čemer govori ves Jeruzalem, zgodila v Jezusovem imenu, kajti »v nikomer drugem ni zveličanja« (4,12). V tem ozdravljenem človeku je vsakdo od nas, on je naša podoba, vsi smo v njem, so naše skupnosti, kajti vsakdo lahko ozdravi od tolikih oblik duhovnih bolezni – častihlepnosti, lenobe, ošabnosti – če le sprejme, da bo položil svoje bivanje v roke vstalega Gospoda. »V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana«, trdi Peter, »stoji ta človek zdrav pred vami« (v. 10). Toda, kdo je Kristus, ki ozdravlja? V čem je to, da smo od njega ozdravljeni? Česa nas ozdravlja? Preko katerih drž?
Odgovor na vsa ta vprašanja najdemo v današnjem evangeliju, kjer Jezus pravi: »Jaz sem dobri pastir; dobri pastir da svoje življenje za ovce« (Jn 10,11). To Jezusovo samopredstavitev ne moremo skrčiti le na čustveno spodbudo brez kakršnega koli konkretnega učinka. Jezus ozdravlja preko tega, da je pastir, ki da življenje. S tem, ko daje svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: »Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost, da za njegovo rešitev dam sebe vsega«. Ravno to darovanje svojega življenja ga napravlja najodličnejšega dobrega Pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo lahko živeli lepo in rodovitno življenje.
Drugi del istega evangeljskega odlomka nam pove, pod kakšnimi pogoji nas Jezus lahko ozdravi in napravi naše življenje veselo in rodovitno: »Jaz sem dobri pastir«, pravi Jezus »in poznam svoje ovce in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta« (vv. 14-15). Jezus ne govori o razumskem spoznanju, ne, temveč o osebnem odnosu, posebni ljubezni, o medsebojni nežnosti, ki je odsev iste intimne ljubezni med Njim in Očetom. To je torej ta drža, preko katere se uresničuje živ odnos z Jezusom, torej pustiti se spoznati Njemu. Ne se zapreti vase, ampak odpreti se Gospodu, da nas bo spoznal. On je pozoren na vsakega od nas, do vseh globin pozna naše srce, pozna naše odlike in tudi naše hibe, načrte, ki smo jih uresničili in upanja, ki so se razblinila. Toda sprejema nas takšne kot smo, tudi z našimi grehi, da bi nas ozdravil, jih odpustil in nas vodi z ljubeznijo, da lahko hodimo tudi po neprehodnih poteh, ne da bi se izgubili. On nas spremlja.
Prav tako smo pa tudi mi poklicani poznati Jezusa. To vključuje srečanje z Njim, srečanje, ki prebuja željo, da bi hodili za njim, zapustili nase sklicujoče se drže ter se napotili na nove poti, ki nam jih kaže Kristus sam in se odpirajo v širna obzorja. Ko se v naših skupnostih ohladi želja, da bi živeli odnos z Jezusom, poslušali njegov glas in hodili zvesto za njim, je neizogibno, da bodo prevladali drugi načini razmišljanja in življenja, ki niso skladni z evangelijem. Marija, naša Mati naj nam pomaga, da bomo zoreli v vedno močnejšem odnosu z Jezusom. Odpri nas za Jezusa, da bo vstopil v nas, za močnejši odnos, kajti On je vstali. Tako bomo lahko vse življenje hodili za njim. Naj na ta svetovni dan molitve za poklice Marija posreduje, da jih bo veliko z velikodušnostjo in vztrajnostjo odgovorilo Gospodu, ki kliče, da vse zapustimo zaradi njegovega Kraljestva.
papež Frančišek