4. POSTNA in papeška nedelja

14. marec, 2021

OZNANILA

  • Danes bodo križev pot oblikovali otroci s svojimi družinami. Dobro je imeti izkušnjo te pobožnosti, ki nam približa neskončno Kristusovo ljubezen do nas, danes in tukaj.
  • Smo v času devetdnevnice pred praznikom sv. Jožefa. Bogu hvala in vam, da je letos obisk celo večji kot prejšnja leta. V ponedeljek se Jezusovega krušnega očeta spomnite doma, nato pa lepo vabljeni kakšen večer k skupnemu bogoslužju v cerkev tudi ostali.
  • Sveda se bomo zbrali v petek, na praznik sv. Jožefa ob običajni uri, to je ob 18.30, ko začenjamo tudi teden družine. Na župnijski strani in drugje najdete vsebine in povezave za praznovanje življenja, ki ga ti dnevi pomenijo.
  • V torek je kateheza za prvoobhajance in starše, kot je dogovorjeno.
  • Prav tako v četrtek za birmance.
  • Preko zooma poteka redna kateheza tudi za ostale razrede.
  • S starši in birmovalcem, msgr. Francijem Petričem smo poiskali nov termin praznika sv. birme, ki bo, upamo, omogočil bolj sproščeno praznovanje brez mnogih omejitev, ki bodo čez en mesec verjetno še v veljavi. Praznik sv. birme sedaj načrtujemo za soboto, 5. junija.
  • V četrtek je tudi srečanje prve zakonske skupine, v živo.
  • Dnes teden, na tiho nedeljo bo nabirka tretje nedelje za župnijske potrebe. Križev pot ob 14. uri pa bo uglašen na teden družine, ki ga bomo obhajali.
  • Prošnje, ki se porajajo v tednu družine in v pripravah na prvo sv. obhajilo in sv. birmo v nabiralnik, pa seveda tudi vse druge, lahko oddate pod križem ob svečkah v preddverju.
  • Še vedno v molitev priporočam očeta župnije g. Jožeta. Visok pritisk je po zamenjavi zdravil sicer popustil, pojavila pa se je splošna oslabelost, zato se je včeraj vrnil v novomeško bolnico.

DUHOVNA SPODBUDA

Jn 3,14–21

BOG SVETA NE NEHA LJUBITI

V današnjem evangeliju smo slišali del pogovora, ki ga je imel Jezus neke noči na začetku svojega javnega delovanja z Nikodemom, učenim preučevalcem Svetega pisma. Najbolj nas prevzamejo čudovito lepe Jezusove besede – čudovite so zato, ker so resnične – ko Jezus pravi o sebi: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede so že marsikateremu človeku, ki je iskal Boga z odprtim srcem, vlile poguma in zaupanja.

Naš pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici izpovedal, »da pravi Bog se kliče Bog ljubezni«, ki »čudno k sebi vod’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«. Bog torej hoče, da ga iskreno iščemo, da živimo po svoji vesti, da pošteno izpolnjujemo svoje dolžnosti, da se trudimo biti dobri do ljudi okoli sebe. Ena najhujših stvari, ki jo lahko drug drugemu povzročimo, je ta, da smo do sočloveka brezbrižni, da hodimo mimo svojih bratov in sester, kakor da jih ni. Kjer se ljudje kregajo in prepirajo, je zagotovo zelo hudo; še huje pa je tam, kjer ljudje med seboj sploh ne govorijo. Bodisi zato, ker so užaljeni ali trmasti, bodisi zaradi tega, ker so doživeli toliko hudega, da so razočarani celo nad najbližjimi. Včasih je molk hujši krik kot najbolj glasno vpitje! Vprašajmo se, če smo tudi mi krivi kakšne zagrenjenosti.

To, kar smo poslušali v današnjem evangeliju, dovolj zgovorno pove, kako je Bogu tuja vsaka brezbrižnost. Že v Stari zavezi je Bog dal svojemu ljudstvu po preroku vedeti, da se zanje zanima s takšno ljubeznijo, kot jo izkazuje mati svojemu dojenčku. Z Jezusovim prihodom pa se je Božja ljubezen razodela še bolj otipljivo: on je daroval svoje življenje za nas. Križ, znamenje trpljenja, je postal znamenje ljubezni do konca. Naj se tega spomnimo ob vsakem pogledu  na križ in ob vsakem znamenju križa, s katerim začenjamo dnevna opravila.

Obletnica izvolitve papeža Frančiška

Nadškof Stanislav Zore čestital svetemu očetu Frančišku ob 8. obletnici izvolitve

Molitev križevega pot, ki ga je napisal prof. Tomislav Ivančić

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ob 20.00 bo v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slovesno odprtje Tedna družine, s katerim začenjamo Leto družine, ki ga je razglasil p. Frančišek. S tem dogodkom želimo približati cilje in namen Leta družine. Predstavili bomo 12 konkretnih pastoralnih predlogov za “hojo z družinami”, ki jih navdihuje papeževa enciklika Amoris Laetitia. Vabljeni, da se pridružite dogodku preko Fb povezave: https://www.facebook.com/svjozef.si/live

Pred nami je osrednji mesec v letu sv. Jožefa, mesec marec, ki je že po tradiciji posvečen sv. Jožefu. Moramo izreči prvo veliko spoznanje leta sv. Jožefa: sv. Jožef nam tudi po Svetem pismu ogromno govori, pove in pouči, pa čeprav v njem ne najdemo nobene njegove besede. Sv. Jožef nas prav po svojem zgledu v Sv. pismu zelo nagovori, pa čeprav imata v njem več besed desni in levi razbojnik. Počasi prihaja sv. Jožef tudi v liturgiji do tiste pozornost/češčenja, ki mu gre. Najkrajše povedano, prvi stavek: Jezus Kristus je bil Marijin in Jožefov sin! Drug stavek: Jezus je bil pravi Bog in tudi pravi človek. Tretji stavek: Jože in Marija sta bila zakonca. Četrti stavek: Jožef, Marija in Jezus so bili družina. Sv. Jožefa moramo gledati v tem okviru, le tako nam bo (p)ostal to kar je v svojem poklicu in poslanstvu. Potegniti Jožefa iz tega ali ta okvir vrednostno zmanjšati pomeni dati v Cerkvi in v svetu velik oblak čez sij, ki je sv. Jožef! Jožef je bil glava najpomembnejšega temelja družbe, ki je družina zgrajena na zakonski zvezi. Poudarek: na zakonski zvezi! Zakonci danes, včeraj in jutri so največje upanje današnjega in prihodnjega sveta. Noben stan ne bo v zg. kot tudi v prihodnosti tako pomemben, kot je družina grajena na trdni in ljubeči zakonski zvezi moža in žene. Zato je samo in le družina grajena na možu in ženi Cerkev v malem! Zakonci so stanovsko poklicani, da pričujejo o zvestobi in ljubezni, ki jo skozi vse čase izraža Kristus do svoje neveste, ki je Cerkev. To pričevanje v prvi vrsti ne gre niti duhovniškemu niti redovniškemu stanu, temveč zakoncem! To je teologija zakramenta sv. zakona! Tu lahko naj

demo namig, zakaj so vsi međugorski vidci poročeni! Tudi Peter skala je bil zakonec in na to skalo je Kristus sezidal Cerkev. Cerkev v malem in Cerkev v velikem je sezidana na Petru, ki je bil tudi zakonski mož in glava družini kot tudi na sv. Jožefu, ki je bil zakonski mož Device in glava sv. družine, ki je prva Cerkve v malem! Cerkev v velikem in Cerkev v malem sta sezidana tudi na zakoncu in družinskemu očetu Petru in sv. Jožefu! Zato bo družina grajena na možu in ženi obstala! Peklenska vrata je ne bodo premagala. To je velika prerokba in veliko pričevanje, ki nam ga zagotavlja tudi sv. Jožef! To je pa je že veliko drugo spoznanje leta sv. Jožefa!

LETO SVETEGA JOŽEFA

Kot oče, ki sprejema Božjo voljo in bližnjega

Sv. Jožef je »kot oče v sprejemanju«, ker »sprejme Marijo brez predhodnih pogojev«. Ta gesta je pomembna še posebej danes – pravi Frančišek – »v tem svetu, v katerem je očitno psihološko, verbalno in fizično nasilje nad žensko«. Toda Marijin ženin je tudi tisti, ki v zaupanju v Gospoda v svojem življenju sprejme tudi dogodke, ki jih ne razume; razpravljanje pusti ob strani in se pomiri s svojo zgodovino. Jožefovo duhovno življenje »ni pot, ki pojasnjuje, ampak pot, ki sprejema«, kar ne pomeni, da je bil »pasivno v usodo vdan človek«. Nasprotno: njegova glavna vloga je »pogumna in močna«, ker »z močjo Svetega Duha«, ki je »polna upanja«, zna »narediti prostor za tisti del bivanja, ki je protisloven, nepričakovan in ki razočara«. Praktično, kot bi nam Bog po sv. Jožefu ponavljal: »Ne bojte se!«, saj »vera osmisli vsak dogodek, veselega ali žalostnega« in nas ozavesti, »da Bog lahko da rast rožam tudi med skalami«. Pa ne le to: sv. Jožef »ne išče bližnjic«, ampak se sooči z resničnostjo »z odprtimi očmi, in osebno sprejme odgovornost zanjo«. Zato nas njegova sprejemljivost »vabi, naj sprejmemo druge brez izključevanja, takšne, kot so, s posebno ljubeznijo do slabotnih«. – Sv. Jožef, najsrčnejši, izprosi nam moči za sprejemanje Božje volje! (Vir: Vatican News – slovenska redakcija.) – Priprošnje sv. Jožefa želim posebno vsem, ki godujete ob sv. Jožefu!