15. november 2020
OZNANILA
- Predzadnji teden cerkvenega leta, ki ga danes začenjamo je posvečen zaporom in vsem, ki so povezani z njimi. Zapornike, njihove svojce, uslužbence v zaporih, žrtve nasilja in njihove svojce priporočam v molitev.
- Ta in naslednji teden bosta v naši državi še posebej preizkusna za našo potrpežljivost in medsebojno ljubezen. Zberimo moči in dobro voljo, da skupaj ustvarimo pogoje, ko bomo lahko vsaj del adventa in božični čas preživeli tudi skupaj v naši cerkvi in ob vsaj najnujnejših srečanjih. Tudi v teh dveh tednih bosta cerkev in kapela odprti skozi ves dan. To je priložnost za osebno, intimno srečanje z Jezusom. Tudi za obhajilo lahko prosite kadar koli. Ne boste ogroženi in tudi ogrožali ne boste nikogar. Nedeljsko obhajilo v cerkvi po prenosu sv. maše tudi ne ustvarja nobene gneče, ker se posamezniki ali družine razporedijo med 11. in 12. uro.
- Na župnijski spletni strani lahko vidite molitvene kotičke nekaterih naših otrok. Kako lepo je videti, da v teh časih živi domača, družinska Cerkev. Prav iskreno živeta vera v družinah je na domovih ohranjala krščanstvo živo tudi več desetletij, čeprav ponekod po svetu zaradi preganjanja ali pomanjkanja duhovnikov niso imeli bogoslužij v cerkvi. Katehetinja ReNata in župnik otrokom pošiljava tudi spodbude za vsaj osnovne prakse krščanskega življenja, ki se tičejo molitve in srečanja z Božjo besedo. Seveda pričakujeva tudi odgovore. Nismo in nočemo biti prezahtevni ali družinam in otrokom postavljati še dodatna bremena. Zagotovo pa se da z dobro voljo in ljubeznijo do Jezusa tudi za duhovno rast narediti marsikaj tudi v kratkem času in ne vezano na določen čas.
- Danes teden bo zadnja nedelja cerkvenega leta in slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva.
- Upam, da smo se, tisti ki želite, danes spet lahko povezali tudi preko youtibe kanala. Prejšnjo nedeljo so bile ravno v tem času motnje internetne poezave. Načeloma od danes naprej ne bomo več snemali in shranjevali prenosov sv. maš. To so živi in enkratni dogodki, pri katerih se povežemo z Bogom in z župnijo, ki je prostorje, kjer to, kar pri bogoslužju prejmemo, potem živimo.
DUHOVNA SPODBUDA
Mt 25,14–30
Tisti čas je Jezus povedal
svojim učencem tole priliko:
»Neki človek se je odpravljal
na potovanje in je sklical
svoje služabnike ter jim
izróčil svoje premoženje.
Enemu je dal pet talentov,
drugemu dva in
tretjemu enega, vsakemu
po njegovi zmožnosti,
in odpotoval.
Ta, ki je prejel pet talentov,
je šel takoj z njimi trgovat
in je pridóbil pet drugih.
Prav tako je tisti,
ki je prejel dva,
pridóbil dva druga.
Oni pa, ki je prejel enega,
je šel, skôpal jamo in skril
denar svojega gospodarja.
(Mt 25,14–18)
DODATEN TRUD ŠTEJE
Večkrat se sliši očitek, da se kristjani gremo z Bogom neko trgovino: jaz dam tebi molitev, mašo, romanje, žrtvice – ti mi daš srečo, zdravje, uspeh pri izpitu … Nedvomno je ta očitek včasih upravičen, saj se do Boga pogosto tako obnašamo. Vendar pa ne drži načelno, saj Kristus ni nikoli učil, da bo Bog Oče stregel našim muham. Marsikaj, kar bi od Boga radi dosegli, je za nas kot Božje otroke prej škodljivo kot koristno, zato je razumljivo, da nam Bog tega ne more dati.
V določenem pomenu pa je življenje z Bogom vendarle neke vrste trgovina, kakor nam govori jezus v zgodbi današnjega evangelija. Trgovini se pravi življenje, trgovsko blago pa so darovi, ki smo jih prejeli od Boga, od katerega prihaja vsak dober dar. Ti darovi so številni in se nam vsak dan množijo: življenje samo, ki smo ga prejeli po posredovanju staršev, vzgoja, ki so nam jo nudili starši, učitelji, duhovnik in drugi vzgojitelji, dar družinskega okolja, značaj, nadarjenost – lahko bi naštevali v nedogled. To so darovi, ki se z našim sodelovanjem lahko množijo, po naši nemarnosti pa lahko tudi izgubljajo vrednost. Z darovi je treba »trgovati«. Če tega ne delamo, bo tudi nas zadel očitek, ki ga je bil deležen tretji služabnik – lastnik enega talenta. Namesto da bi se ravnal po zgledu svojih sodelavcev, je prejeti zaklad zakopal. Mislil je, kako zvit in pameten je: »Zdaj sem brez skrbi, nič ne morem izgubiti!« Pa je izgubil vse!
Tretjemu služabniku smo kristjani podobni, če se v svojem verskem življenju oklepamo samo obredov, starih navad in izročil, tistega, kar je bilo »v naših mladih letih«, ne prizadevamo pa si, da bi evangeljsko oznanilo tako zaživeli, da bi postalo kvas našega življenja v današnjem svetu in razmerah. Svet se spreminja z neverjetno naglico. Vrti se tako, da se vedno bolj oddaljuje od Boga. Zaradi tega se oddaljuje tudi od človeka, saj je njegovo dostojanstvo utemeljeno na resnici, da je sleherni od nas Božji otrok.
Po: F. Cerar
Gradivo:
Družinsko molitveno bogoslužje
Prilika o talentih – ppt-predstavitev
Video posnetek 1 (drugo in tretje triletje)
Video posnetek 2 (vklopi podnapise – samodejni prevod – slovenščina)