30. NEDELJA MED LETOM

25. oktober 2020

Posnetek svete maše si lahko pogledate spodaj:

OZNANILA:

V teh posebnih razmerah epidemije, je okrnjeno in preoblikovano tudi naše skupnostno duhovno življenje. Pa vendarle bomo, tudi prihodnje dni in še kakšen teden imeli tudi številne možnosti, tako za osebno bogočastje, kot tudi bogoslužja v katerih bomo povezani v duhu in preko spleta in našega youtube kanala. Na razpolago je tudi župnijski list Krmar v tiskani in spletni obliki.

Za ta teden, ki je tudi sicer počitniški in s številnimi omejitvami je dobro vedeti, da kot posamezniki ali družine lahko pridete v cerkev. Ta je odprta vse dni tedna od 9. do 18. ure.

Sveto obhajilo lahko prejmete kadar koli, po vnaprejšnjem dogovoru, ob nedeljah pa po sv. maši med 11. in 12. uro.

Prav tako se lahko dogovorite za sveto spoved. Odpustki darovani za duše rajnih so letos raztegnjeni na ves mesec november. Več o tem je v oznanilih.

Ob obisku cerkve lahko v preddverju darujete za vzdrževanje domače cerkve,  darujete za sv. maše (lahko tudi v župnijski pisarni ob vseh preventivnih predpisih).

V preddverju je na razpolago blagoslovljena voda v plastenkah, lesene svečke za podporo župniji in Karitasove svečke za pomoč ljudem v stiski.

Hvala, ker tudi bira za župnika najde pot do cilja. Bog vam povrni.

DUHOVNA SPODBUDA

Smo v obdobju razglašene epidemije. Torej v izrednem stanju. Pravzaprav na »popravnem izpitu«. Ga bomo tokrat opravili? V glavnem smo zelo hitro pozabili na lekcijo iz spomladi – že poleti so mnogi vse pozabili. A narava ne pozablja in življenje, tudi virusov, izkoristi vsako ponujeno priložnost, da se razmnoži (le človek je bolj »pameten«). Zelo različno lahko gledamo na ta dejstva. Sam želim pogledati, kaj mi svetuje Jezus.

Evangeljski odlomek iz Mt predstavi zanimiv pogovor. Strokovnjak za postavo izzove Jezusa z vprašanjem o največji zapovedi. Si predstavljate. Med 365 prepovedmi in 248 zapovedmi je bilo seveda veliko možnosti izbire. A v »javnem mnenju« je veljalo, da je največja zapoved spoštovanje sobote, saj jo uresničuje tudi Bog. Čutite zanko? Vsi so vedeli, da Jezus ni vedno spoštoval sobote. Iz evangelijev vemo, da je Jezus imel zelo svoboden odnos do zapovedi. Zato ne čudi, da je tudi tu z odgovorom presenetil. Ni izbiral med določili postave, ampak je segel po samem temelju postave in vsakega odnosa z Bogom: navedel je 5 Mz 6,5, ki je pravzaprav zgoščena veroizpoved. Postavi jo kot tisto, ki ni samo ena izmed zapovedi, ampak Zapoved (pisno z veliko). Živeti ljubezen do Boga in do bližnjega je namreč edini način življenja po veri: in to naj izražam z »vsem srcem«, »z vso močjo« in »z vsem mišljenjem«.

Ljubiti Boga z »vsem srcem«, pomeni v svetopisemskem pojmovanju, ljubiti Boga iz najgloblje globine svojega bitja. Srce, Cankar bi rekel »kamrica srca«, to je moje združevalno središče, z njegovo pomočjo sem sposoben poenotiti vso svojo osebo: da sem enovit v svojem mišljenju, čutenju in delovanju – ne da vsaka moja plat razbito deluje vsaka v svojo smer. Če je ljubezen do Boga v mojem srcu, je ta ljubezen tudi v vseh mislih, besedah in dejanjih – ne more biti drugače. Tako me poenoti, ne prisila in ne nekaj od zunaj, ampak le ljubezen – in to Božja ljubezen v mojem srcu, ki se potem z mojo človeško ljubeznijo razlije po vsem mojem bitju.

Boga naj bi ljubili tudi »z vso dušo«. S tem Jezus misli tisto resničnost, ki jo je Stvarnik vdihnil Adamu (torej tudi meni in tebi), ko ga je izoblikoval iz zemlje, da je postal živo bitje (1 Mz 2,7). To je Božji dih v meni. Jezus torej poudari, da je treba ljubiti Boga z vsem, kar smo. Smo pa to, kar je ta Božji dih naredil iz tistega Zemljaka, bitja iz materije tega sveta. Ta Dih je iz »zemlje« naredil življenje, ki pripada Bogu. In jaz izkustveno vem, da polno živim, če svoje življenje, samega sebe, v celoti vračam Bogu, sicer sem v objemu duhovne smrti.

Jezus še doda, da naj ljubimo »z vsem mišljenjem«. Pri tem Jezus nekoliko spremeni izvirnik, kjer je zapisano »z vso močjo«, ki jo imaš, praktično z vsem, kar imaš (prej z vsem, kar si). Smiselna je razlaga, da je Jezus to storil, da bi izpostavil spraševalčevo mišljenje, ki ga ni vodila ljubezen, saj ga je želel ujeti v brezizhodno zanko. Jezus pa me želi uvesti v občestveni način mišljenja: kajti mišljenje, ki je sposobno razmišljati na osnovi odnosa ljubezni z Bogom, se nujno odpre v ljubezni tudi do bližnjega (3 Mz 19,18). V tem prepoznavam enovitost ljubezni, ki se je v polnosti pokazala v bogočloveškosti Jezusa, v katerem je brez vsake deljenosti uresničena v vsakem dejanju ljubezen do Očeta in ljubezen do ljudi. Tako se na križu povsem izroči Očetu in povsem ljudem.

Tako še bolj razumem, zakaj naj bi Judje imeli ta stavek zapisan na roki, na čelu, na podbojih vrat, nad mestnimi vrati; da naj bi ga govorili otrokom, si ga ponavljali ob leganju in vstajanju, ob odhajanju in prihajanju … skratka: vedno in povsod. Sprašujem se, kaj otroci po sodobnih družinah srečujejo tako na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti?!

Krpi se mi spoznanje: ne odrešuje postava, ampak ljubezen, ki daje življenje in osvetli ter osmisli vse, kar počnem in se mi dogaja. Moj smisel življenja je, da se znajdem v Kristusu. Bog je to zame že storil: to se je zgodilo s krstom. Združil sem se v eno samo Kristusovo telo; ker sem eno s Kristusom, lahko kličem Boga Očka in to le kot vaš brat.

Torej, kaj mi svetuje Jezus? Tudi v težkih situacijah, kot je na primer ponovno širjenje bolezni covid-19, misli in čuti ter reagiraj na osnovi ljubezni do Očeta in bratov ter sester. Z živo zavestjo, da je skupnost udov Kristusovega telesa močnejša od naših morda negativnih misli in čustev drug do drugega ali do oblasti ali do teroristov, beguncev … Le v Kristusu, kjer stalno deluje Sveti Duh, bom mogel imeti mišljenje + čustvovanje + delovanje, ki ljubi: učim se živeti z ljubeznijo v srcu tudi v sedanji situaciji! Ločitev razuma + čustev + delovanja od ljubezni je izvir vseh delitev v ljudeh in v svetu; vseh vrst epidemij in pandemij.

Vsem, ki to berete, želim življenje, ne smrt, zato vam naj uspe ljubiti Boga z vsem srcem, vso močjo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe. In veste, zakaj mi je toplo v srcu. Ker vem, da sem v to vključen tudi jaz.

Marjan Turnšek