OZNANILA
- Vstopamo v zadnji septembrski teden. Oktober pa se začenja s prvim petkom in prvo soboto.
- V torek je ob 19.30 srečanje izrednih delivcev obhajila.
- V četrtek je ob 20. uri srečanje staršev 7. in 8. razreda, ki so naslednja generacija birmancev.
- V soboto bo, če bo vreme primerno, od 9. ure naprej urejanje okolice cerkve. Dobrodošla pomoč z motornimi škarjami za živo mejo in pridne roke tudi za pospravilo obrezanega, opletega…
- V soboto je ob 10. uri tudi srečanje ministrantov. Dobrodošli tudi novi in tisti, ki iz seznama, ki potrebujejo malo spodbude.
- V soboto bo ob 19.30 mladinski večer. Predvsem gre za druženja mladih v zdravi družbi na pravem kraju. Mladi bodo več o vsebini še izvedeli, starši, ki bi imeli kake pomisleke, pa se obrnite na g. župnika, da bi s skupnimi močmi lahko ohranili v župniji prostorje za dobro počutje naših mladih. Ta srečanja so namenjena 9. razredu OŠ, srednješolcem in študentom.
- Danes teden, na rožnovensko nedeljo, bo dopoldne spovedovanje. Med nami bo pater iz Stične. To je nedelja, ko se bomo Bogu zahvalili za dar sv. zakona. Pari, ki v tem letu obhajate okrogli jubilej 10, 15, 20, 25… in naprej let skupnega zakonskega življenja, lepo vabljeni k zahvalnemu bogoslužju. Upoštevaje PCT pogojev, ki za vse veljajo za udeležbo pri bogoslužjih, bo med sv. mašo blagoslov jubilantov. Lepo bo, če do nedelje le sporočite svojo udeležbo, da bo vse lažje potekalo. Opustili pa bomo druženje po maši, da se izognemo nepotrebnim stikom.
- Predloge za novo sestavo ŽPS oddajte v nabiralnik v preddverju. Svojo izbiro članov, ali vsaj nekaterih, ki jih vi predlagate, lahko napišete tudi danes v Terezijani in listič oddate.
- V soboto, 2. oktobra bo ob 9.30 izpred cerkve sv. Jakoba v Ljubljani Pohod za življenje 2021. Prijave na www.24KUL.si
DUHOVNA SPODBUDA
Blaženi Anton Martin Slomšek in naš čas
V vsaki naši življenjski situaciji lahko najdemo zglede iz življenja bl. Antona Martina Slomška, ki jih lahko posnemamo. Čas v katerem je Slomšek živel je bil vse prej kot lahek, tako v verskem, vzgojnem, kulturnem, kot tudi političnem. Iz njegove strani je bila potrebna odločnost, da je kot duhovnik in potem kot škof vodil zaupane mu vernike in spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik, svojo nacionalno identiteto v obdobju, ko Slovenija še ni bila neodvisna.
Učinkovitost njegovega pastoralnega dela ni bila samo sad njegove genialnosti, ampak je temeljila na njegovo svetosti, to je njegovi veri, upanju in ljubezni do Boga.
Iz Slomškovega življenja vidimo, kako je rastel v ljubezni do Gospoda in drugih. To se kaže v tem, kako je vedno manj živel zase in vedno bolj za druge. Ta ogenj Božje ljubezni se je vedno bolj vnemal v njegovem srcu in postajal luč za druge. Biti ljudje za druge, to je pot, ki nam jo kaže naš prvi blaži Slovenec Anton Martin Slomšek. To je pot ljubezni in zaupanja v Boga in ne v naše človeške zmožnosti.
Slomšek je vedel, kako potrebna je človeku vzgoja, da bi lahko ljudje postali zreli, se pravi tisti, ki so se sposobni odločati za prave vrednote. Pot do osebne zrelosti nas pelje preko molitve. Molitev je izvir vseh darov in korenina dobrih del. Je naša »lestev« k Bogu«, je protistrup vsem nevarnostim, ki nam pretijo, je kompas, ki nam pomaga najti pravo smer sredi različnih mnenj in pogledov.
Naj nam bo Slomškov zgled tisti, ki nas vodi na pravo pot dobrega državljana in kristjana.
nadškof Alojzij Cvikl
Mr 9,38–43.45.47–48
Duha ozkosrčnosti, reši nas, o Gospod!
V današnjem prvem berilu smo slišali, kako je Jozue prišel k judovskemu voditelju Mojzesu tožarit dva moža, ki sta prerokovala v šotorih. Mislil si je, da jima bo Mojzes to prepovedal delati, na njegovo veliko začudenje pa je odvrnil: »O, da bi vse Gospodovo ljudstvo prerokovalo!« Nekaj podobnega, skoraj enakega, so morali slišati tudi Jezusovi apostoli. Po ustih svojega zastopnika Janeza so Učitelju poročali, da so zasačili nekoga, ki je v njegovem imenu izganjal hude duhove. Prepovedali so mu to delati, ker ni hodil z njimi. Mi pa smo slišali Jezusov odgovor: »Ne branite mu! Kdor ni proti nam, je z nami.«
Jezusu je tuja naša človeška ozkosrčnost. Rad bi nas napravil bolj odprte, da bi ne bili sodniki svojih bližnjih, temveč njihovi prijatelji, zavedajoč se, da nas ima Bog vse enako rad kljub vsem našim napakam in slabostim.
Bog hoče, da bi vsi »prerokovali«. Da bi bili napovedovalci prihodnjih reči. S svojim življenjem naj bi nakazovali podobo novega, odrešenega človeštva. Biti bi morali graditelji Božjega kraljestva, za prihod katerega molimo vsak dan v očenašu. Biti bi morali graditelji pravičnosti, miru, medsebojne potrpežljivosti, odpuščanja. Z eno besedo: biti bi morali preroki odnosov, ki bodo vladali v svetu, ki mu pravimo večnost. Osnovni zakon tega sveta je ljubezen. Ali moremo ljubezni, ki je ozkosrčna, še reči ljubezen?
Prvi kristjani so bili napolnjeni z duhom ljubezni in so prerokovali z veliko močjo. In v čem se kaže moč ljubezni? Ljubezen se začenja doma. Je potrpežljiva, prizanesljiva, ne obsoja, ne išče svojega. Sad resnične pobožnosti bi morala biti prav taka ljubezen, ki jo ponavadi tako pogrešamo v naših medčloveških odnosih. Bog nas ne kliče, da bi ljubili »ves svet«, kliče nas, da bi ljubili tiste ljudi, ki jih je postavil v naš vsakdanji svet. Ta je morda majhen, toda prepojen z ljubeznijo postane velik. Sega v večnost.
Po: S. Čuk, Misli srca