16. avgust 2020
OZNANILA
- Še en počitniški teden je pred nami. Sveta maša bo tudi jutri, v ponedeljek, čeprav ni oznanjena in sicer v čast sv. Roku za zdravje, še posebej ob nevarnosti kovida 19.
- Včasih se komu zgodi, da pride na bogoslužje brez maske. To je za enkrat naša realnost in je vendarle mnogo blažja od morebitne bolezni in od zaprtih cerkva ali, šol in delovnih mest. Če kdo pride k maši in je masko pozabil doma, nima pa je npr. v avtomobilu, lahko masko za enkratno uporabo dobi tudi v zakristiji. Škoda bi bilo, da bi kdo zaradi tega ostal brez maše.
- V župniji je vrsto let za pranje liturgičnih prtičkov skrbela gospa Zinka. Zaradi bolezni in v naprej tudi zaradi starost tega ne more opravljati več. Iščemo pripravno ženo ali dekle, ki bi za naprej poskrbela za te stvari. Stvar ni posebej zahtevna. Enkrat na mesec se stvari uredijo po določenih navodilih. Z veseljem pričakujem pomoč.
DUHOVNA SPODBUDA
Odgovóril ji je in dejal:
»Ni lepo jemati kruh otrokom
in ga metati psom.«
Ona pa je rekla:
»Tako je, Gospod, pa vendar
tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize
njihovih gospodarjev.«
Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena,
velika je tvoja vera!
Zgodí naj se ti, kakor želiš!«
In njena hči je ozdravela
tisto uro.
(Mt 15,26–28)
Mt 15,21–28
TRDA VERA DOSEŽE TUDI MILOST
Prikličimo si pred oči podobo žene, ki jo srečamo v današnjem evangeliju. Ta poganska Feničanka se Jezusu približa s ponižno prošnjo: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Jezus, ki ga iz evangeljskih poročil poznamo kot dobrotnika vseh, ki so v stiskah in težavah, se do te žene obnaša prav strašno, neprijazno. Najprej se zanjo sploh ne zmeni, potem ji reče, da s pogani noče imeti opravka, višek zavračanja pa so njegove besede: »Ni lepo jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« Otroci so člani izvoljenega ljudstva, psički pa podoba poganov. Žene ta »rasistična« izjava ne odbije, Jezusa vseeno prosi za »drobtinice, ki padajo z mize«. Takšno vztrajno zaupanje Jezusa razoroži in vpričo apostolov, ki so se čudili njegovi dotedanji trdoti, jo pohvali: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« Razlagalci tega odlomka pripominjajo, da je Jezus s svojo navidezno grobostjo in neprijaznostjo preizkušal vero te uboge žene. Ni pa to zapisano zato, da bi tudi mi (tudi duhovniki) ravnali podobno v odnosu do ljudi, ki iščejo pomoč. Jezus je s svojimi Božjim pogledom videl ženi v srce in je dobro vedel, da je s takšnim ravnanjem ne bo odbil, vedel je, da je v njenem srcu tako močna ljubezen do bolne hčerke, da ji njene prošnje ne bo mogel odreči.
Zgodba je zapisana zlasti zato, da bi se ob tej ženi, ki Boga ni poznala, naučili trdne vere. Takšna vera je »slepa ljubezen«. Slepa, ker ne vidi nobenih ovir, slepa, ker vidi tudi v temi preizkušenj. Vera je »slepa ljubezen«, ker se da voditi Jezusu in sprejema njegov pogled na življenje. Ta pogled pa je jasnejši, višji. Komu se moram zahvaliti za ta pogled? Upam, da bo marsikdo lahko odgovoril: staršem, posebno materi.
Po: S. Čuk, Misli srca