2. POSTNA NEDELJA

28. marec, 2021

OZNANILA

• Ob nedeljah je ob 14. uri molitev križevega pota. Danes bo še ljudska oblika, danes teden, 7. marca, pa bodo pot Kristusovega trplejnja oblikovali birmanci in mladi.
• V tem tednu sta sestanka komisij ŽPS za bogoslužje in oznanjevanje. Prvo v torek in drugo v četrtek z začetkom sv. maše. Ker so sedaj srečanja manjših skupin dovoljena, je prav, da se skupaj posvetujemo glede oblikovanja postnega časa in priprav na naš največji praznik – veliko noč. Pred nami pa je tudi praznik sv. Jožefa in teden družine. Morebitni predlogi so dobrodošli od kogar koli.
• V tem tednu se, po zimskih počitnicah, nadaljuje šola in tudi verouk. Za prvoobhajance in birmance bo verouk v živo. Torej 2. ter 8. in 9. razred imata verouk po urniku. Prvoobhajanci v veliki učilnici atrija, birmanci pa v cerkvi. Dogovorili se bomo o poteku za naprej. Ostali razredi in KDP imajo reden verouk preko zooma in na običajnih povezavah. Postni čas vabi in preverja naš odnos do Jezusa in njegove skupnosti, ki je Cerkev.
• Petek je prvi v mesecu. Večerno bogoslužje začnemo s križevim potom.
• Bolnike in starejše bom obiskal na prvo soboto, 6. marca dopoldne, ker sem v petek zadržan.
• Danes teden bo že sredpostna nedelja, ki velja tudi za nedeljo veselja.

DUHOVNA SPODBUDA

Marjan Turnšek

2. POSTNA NEDELJA

(B): Mr 9,1-9; 1

Mz 22,1-2.9.10-13.15-18;

Ps 115;

Rim 8,31-34

“Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in … ga daruj v žgalno daritev …Oglasil se je Peter …: ‘Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore. … Iz oblaka se je zaslišal glas: ‘Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!” Postni čas niso samo tedni pred veliko nočjo, ampak je vedno, ko doživljam »točke prehoda«: ko čutim, da se mi v življenju nekaj zaobrne, prestavlja, ko umiram neki sedanjosti, ki je preteklost, in pričakujem vstajenje novega, prihodnosti. Po navadi nimam težav Bogu izročati svoje preteklosti – v glavnem, da v njej kaj popravi, »izbriše« … ker pač sam tako ali tako ne morem v njej nič več spremeniti. Mnogo težje pa mu prepuščam svojo prihodnost. Zanjo imam najboljše ideje in načrte, kup projektov … Seveda ga prosim, naj se mi pridruži, a … In to me vedno znova »tepe«. In kako se to »zasveti« v svetlobi Božje besede in v tisti z gore spremenjenja? Najprej »nesprejemljiva« Božja zahteva Abramu, naj mu daruje sina: to pravzaprav pomeni, naj mu zaupa svojo prihodnost. Sin je za Abrama upanje, izpolnitev Božje obljube in prihodnost. Naenkrat pa: daruj mi ga! Zakaj? Zdi se, da se je Abram tako koncentriral na prihodnost, na darove, možnosti, ki so prišle s sinom, da je pozabil na vse ostalo. V njegovem srcu je prostor samo še za njegove načrte, zdaj ko ima sina. V Abramu je neke vrste delirij vsemogočnosti, ki ga vodi, da zavzame mesto Boga. Bog poskrbi, da Abram dela red v svojem srcu: na začetku mu je predlagal, naj se odpove preteklosti (»zapusti hišo svojega očeta«), sedaj zahteva od njega, da mu preda tudi svojo prihodnost (vzemi svojega sina in mi ga daruj). Samo tako bo spet prostor, da sprejme Boga v svoje življenje in mu pusti graditi prihodnost.Nadaljevanje iste poti zaznam v evangeliju. Znajdem se na točki preloma: Jezus dokončno stopa na pot v Jeruzalem. Zaveda se trpljenja, ki mu gre naproti. Na poti do križa bodo težki in nerazumljivi dogodki: prijateljevo izdajstvo in zatajitev, poniževanja v procesu, trpljenje, Očetov molk, popolna osamljenost … Tudi Jezus vstopa v izročitev prihodnosti. Še več, ne izroča le svoje prihodnosti, ampak izroča samega sebe: »v tvoje roke izročam svojega duha«. K temu me vodi in pripravlja postni čas: živeti izročanje samega sebe v Očetove roke in to najbolj živo čutim, ko moram izpuščati iz rok svoje načrte in ideje prihodnosti … Kako je to težko, ker sem tako navajen na gotovost, ki si jo zagotavljam sam! Neumnež, kot Peter: ne more iz svoje kože, on najbolje ve, kaj je za prihodnost najbolje. Nekaj dni nazaj je Jezusu branil, da bi šel v Jeruzalem in tam trpel ter bil ubit; tu, na gori spremenjenja, bi pa kar »zagreznil«, postavil šotore in bi tam s prijatelji užival … A Bog kar hitro utiša Petra, tega »menedžerja prihodnosti«, ne le svoje, ampak tudi Jezusove. Gospod, v tvoje roke izročam svojo prihodnost! Stori z njo, kar hočeš! (Kakorkoli, ampak ob tem v prsih nekaj tišči!?)