18. NEDELJA MED LETOM, 1. avgust 2021

OZNANILA

  • Danes je v župniji Dolsko (na poti iz Ljubljane proti Litiji) sprejem in umestitev novega župnika. To je naš Primož Meglič, ki je po treh letih kaplanovanja na Vrhniki postal Dolski župnik. Še naprej ga spremljamo z molitvijo.
  • V sredo pri nas ne bo sv. maše, ker je na Čatežu pri sestrah Corpus Christi praznovanje godu sv. Janeza Vianneya, arškega župnika, zvetnika vseh duhovnikov. Med mašama od 9, do 17. ure bo molitev za nove duhovne poklice in svetost pokicanih. Sklep bodo imeli letošnji novomašniki. Kdor more, dobrodošel.
  • Petek je prvi v vesecu. Dopoldne bo obhajanje bolnikov na domovih. Sicer je ta dan praznik Jezusove spremenitve na gori. Lepo vabljeni k večernemu bogoslužju.
  • V soboto bo ob 11. uri krst, ob 12. uri pa poročna sv. maša s krstom. Zato zvečer ne bo sv. maše.
  • Naslednja dva tedna, 7. in in 14. avgusta za čiščenje in krašenje cerkve poskrbijo iz vasi Mrzlo Polje, Hudo in Stranska vas. Ker so v soboto že dopoldne bogoslužja in je nato že Veliki Šmaren, sporočite, če iz vseh treh vasi ne bi mogel nihče opraviti službe, da poiščemo drugo rešitev. Res bi bilo nedostojno, če bi cerkev ostala neurejena. Hvala pa vsem, ki tudi v teh poletnih dneh tako lepo poskrbite za cerkev in kapelo.
  • Prijavite otroke na oratorij, da bo dober začetek na katerega se vodstvo in animatorji zavzeto pripravljajo.
  • Še povabilo k avgustovskemu papeževemu molitvenemu namenu: molimo za Cerkev, da bi od Sv. Duha prejela milost in moč za preobrazbo v luči evangelija.

DUHOVNA SPODBUDA

Misli papeža Frančiška

Dragi bratje in sestre, dober dan! Na današnjo nedeljo nadaljujemo z branjem šestega poglavja Janezovega evangelija. Po pomnožitvi kruha je množica začela iskati Jezusa in ga je v Kafarnáumu končno našla. On je zelo dobro razumel vzrok tolikšnega navdušenja, da so šli za njim in ga je tudi jasno povedal: »Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili« (Jn 6,26). V resnici so te osebe šle za njim zaradi materialnega kruha, ki jim je dan prej potešil njihovo lakoto, ko je Jezus pomnožil kruh. Niso namreč razumeli, da je tisti kruh, razlomljen za tolike, za mnoge, izraz ljubezni Jezusa samega. Večji pomen so dali temu kruhu, kakor njemu, ki jim ga je dal. Ob tej duhovni slepoti jim Jezus nakaže, da je potrebno iti onkraj daru in odkriti, spoznati darovalca. Bog je dar in on sam je tudi darovalec. In iz tega kruha, iz tega dejanja, lahko množica najde tistega, ki ga daje, Boga. Povabi jih, naj se odprejo pogledu, ki ni samo usmerjen na vsakodnevno zaskrbljenost po hrani, obleki, uspehu in karieri. Jezus govori o drugi hrani, ki se ne pokvari in ki jo je dobro iskati ter sprejeti. Takole spodbuja: »Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov« (v.27). To je, delajte in iščite zveličanje, srečanje z Bogom.

S temi besedami, nam je hotel razložiti, da ima človek v sebi poleg fizične lakote tudi drugo lakoto, vsi nosimo v sebi to lakoto, še pomembnejšo lakoto. Ta pa ne more biti potešena z običajno hrano. Gre za lakoto po življenju, lakoto po večnosti, ki jo lahko samo On poteši, saj je »kruh življenja« (v. 35). Jezus ne odpravi zaskrbljenosti in iskanja vsakodnevnega kruha, ne odpravi iskanje vsega, kar je potrebno za napredovanje v življenju. Jezus nas spominja, da je resničen smisel našega zemeljskega bivanja na koncu, v večnosti, v srečanju z Njim, ki je Dar in Darovalec. Spominja nas tudi, da je potrebno na človeško zgodovino z vsem njenim trpljenjem in veseljem gledati »z obzorjem večnosti«, v obzorju dokončnega srečanja z Njim. To srečanje namreč osvetljuje vse dni našega življenja.  Če mislimo na to srečanje, na ta velik dar, bodo majhni darovi v življenju, tudi trpljenje, skrbi osvetljene z upanjem na to srečanje.

»Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen« (v. 35). Navezuje se na evharistijo, največji dar, ki nasiti dušo in telo. Srečati in sprejeti v nas Jezusa, »kruh življenja«, daje smisel in upanje na naši pogosto vijugasti poti življenja. Ta ‘kruh življenja’ pa nam je bil dan z nalogo, da lahko tudi mi potešimo duhovno in fizično lakoto bratov in sester tako, da povsod oznanjamo evangelij. S pričevanjem naše bratske in solidarne drže do bližnjega, ponavzočujemo med ljudmi Kristusa in njegovo ljubezen.

Naj nas Sveta Devica podpira pri iskanju in hoji za svojim Sinom Jezusom, »resničnim kruhom«, »živim kruhom«, ki ne propade in ostane za večno življenje.